V Atenah množični protest proti kompromisu glede imena Makedonije
V središču grške prestolnice Atene se je danes zbralo več deset tisoč ljudi na demonstracijah proti temu, da bi vlada v pogajanjih pristala, da bi bilo v imenu sosednje države Makedonija, ime grške pokrajine. Po podatkih organizatorjev se jih je zbralo 1,5 milijona, po podatkih policije pa 140.000.
ATENE > Največji še živeči grški skladatelj, ikona levice in upora proti diktaturi v Grčiji, 92-letni Mikis Theodorakis je kot glavni govorec pred zbranimi pozval vlado k razpisu referenduma o morebitnem dogovoru o imenu Makedonije. “Makedonija je bila, je in bo vedno grška,” je poudaril pred množico. Makedonijo je označil za neligitimno državo.
Theodorakis, ki je najbolj znan kot avtor glasbe za film Grk, znan pa je tudi po podpori zdaj že pokojnemu srbskemu predsedniku Slobodanu Miloševiću, je zatrdil, da si želi Makedonija na račun Grčije razširiti svoje meje.
“Generacije Skopjancev je bilo vzgojenih na tej ideji,” je dejal, pri tem pa uporabil razširjeno poimenovanje Makedoncev. “Želijo vstopiti v Nato in EU z našo lastno podporo, da bi nas potem jutri lahko ogrozili s pozicije moči,” je dejal znani skladatelj, ki je v preteklosti ameriškega predsednika Georgea W. Busha primerjal z nacističnim vodjo Adolfom Hitlerjem.
Ogromna grška zastava je plapolala nad osrednjim trgom Sintagma, zbrani pa so na shodu pod geslom Makedonija je grška med drugim vzklikali “Roke stran od Makedonije”.
V Atene so protestniki prišli iz vseh delov Grčije z okoli 2500 najetimi avtobusi, pa tudi s trajekti z otokov.
Policija je zaradi demonstracij v središču Aten ustavila promet in okrepila navzočnost. Po navedbah medijev naj bi bilo policistov 19.000.
Med protestniki je bil tudi bivši grški premier Antonis Samaras iz opozicijske, konservativne Nove demokracije, ki je bil ob začetku spora leta 1991 grški zunanji minister. Prišli so tudi župani, visoki predstavniki grške pravoslavne cerkve in vojaški častniki. Organizatorji so napovedali prihod milijona ljudi, vsekakor pa več kot na protestih pred dvema tednoma v Solunu, ko jih je po navedbah organizatorjev prišlo 400.000, po podatkih policije pa 90.000.
Zaradi spora, ki se vleče že vse od razpada Jugoslavije pred več kot četrt stoletja, Atene blokirajo nadaljnje približevanje Makedonije Evropski uniji in Natu, članica Združenih narodov pa je lahko postala le pod imenom Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija (FYROM).
Pogajanja o imenu Makedonije pod pokroviteljstvom ZN so v zadnjem času dobila nov zagon, potem ko je makedonski premier Zoran Zaev sporočil, da je rešitev spora prioriteta njegove vlade. Pred časom so ZN stranema predlagali pet alternativnih imen, ki vsa vključujejo tudi Makedonijo. Tudi grška vlada je naklonjena “sestavljenemu imenu”, ki bi vključeval ime Makedonija.
Vendar pa številne grške organizacije ter tudi manjše skrajno desne stranke in stranke levih nacionalistov temu nasprotujejo. Makedonija je namreč tudi pokrajina na severu Grčije.
Današnje demonstracije na osrednjem trgu so v veliki meri organizirale in financirale skupine iz grške diaspore, združenja upokojenih vojakov, verske skupnosti in kulturna združenja grških Makedoncev.
Vlada opoziciji očita, da želi demonstracije izkoristiti v svojo korist. Člani glavne opozicijske stranke Nova demokracija in tudi neonacistične Zlate zore so se namreč udeležili protestov v Solunu.