V BiH razburja odločitev o oblikovanju parlamenta Federacije BiH

Svet
, posodobljeno:

Državna volilna komisija Bosne in Hercegovine je danes sprejela odločitev o načinu oblikovanja doma narodov parlamenta Federacije BiH. Ustanovitev zgornjega doma parlamenta bošnjaško-hrvaške entitete BiH je ključna za uresničitev rezultatov oktobrskih parlamentarnih volitev. Odločitvi nasprotuje vrsta političnih strank.

SARAJEVO > Državna volilna komisija BiH je odločila, da bodo iz vsakega izmed desetih kantonov v Federaciji BiH delegirali vsaj po enega izvoljenega pripadnika vsakega od treh konstitutivnih narodov, Bošnjakov, Hrvatov in Srbov, na podlagi popisa prebivalstva iz leta 2013.

Zgornji dom parlamenta Federacije BiH je pomemben pri predlogih in potrditvah vlade Federacije BiH kot tudi pri potrditvi zakonov, ki jih sprejema spodnji dom entitete. Določi tudi po pet hrvaških in bošnjaških delegatov v zgornji dom parlamenta BiH.

Dom narodov Federacije BiH ima 58 sedežev, med katerimi je po 17 porazdeljenih med poslanci iz vsakega izmed treh konstitutivnih narodov BiH. Preostalih sedem sedežev je namenjenih poslancem drugih narodov v BiH.

Razporeditev mandatov v omenjeni dom narodov je bila ena izmed vročih političnih tem tudi pred oktobrskimi parlamentarnimi volitvami, ker volilna zakonodaja ni bila spremenjena v skladu z odločitvijo ustavnega sodišča BiH iz leta 2016, ki je kot neustavna opredelilo nekaj določil volilnega zakona, ki ureja oblikovanje doma narodov parlamenta Federacije BiH. Med njimi tudi določilo o delegiranju vsaj po enega predstavnika vsakega od treh konstitutivnih narodov.

Odločitev volilne komisije naj bi uveljavili do konca tedna. Potem bi lahko začeli ustanavljati dom narodov parlamenta Federacije BiH, ne glede na napovedi nekaterih političnih strank, da bodo zahtevale oceno ustavnosti današnje odločitve.

Pritožbe na ustavno sodišče sta napovedali vodilna bošnjaška stranka v BiH, Stranka demokratske akcije (SDA) in Demokratska fronta (DF), ki jo vodi hrvaški član predsedstva BiH Željko Komšić. V obeh strankah menijo, da je mandate potrebno porazdeliti na podlagi popisa prebivalstva iz leta 1991, kot to določa daytonski mirovni sporazum.

V SDA trdijo, da gre za politično in ne strokovno odločitev, medtem ko DF v današnjem sporočilu trdi, da državna volilna komisija "legalizira etnično čiščenje", ki se je zgodilo med vojno v BiH med letoma 1992 in 1995. Komšić je danes v Sarajevu ocenil, da gre za "brutalno kršitev ustave BiH" in napovedal, da se bo pritožil v najkrajšem možnem roku, je poročala regionalna televizija N1.

Tudi v HDZ BiH so danes izrazili nezadovoljstvo z odločitvijo volilne komisije, ki jo imajo za "neustavno in nezakonito", je poročal novičarski portal klix. ba. Kot so dodali, je namestnica predsednika stranke Borjana Krišto dejala, da volilna komisija ni imela nobene podlage za določitev števila delegatov iz posameznih kantonov.

Veleposlaništvo ZDA in delegacija EU v BiH sta medtem v današnji skupni izjavi podprla državno volilno komisijo "zaradi korakov, ki bodo omogočili oblikovanje oblasti v Federaciji BiH".