V BiH s sodbo Karadžiću nezadovoljni tako Bošnjaki kot Srbi

SARAJEVO > Predsednica združenja Matere Srebrenice Munira Subašić pričakuje, da bo haaško tožilstvo za pritožbo, ki jo je že napovedalo, pripravilo boljše dokaze in doseglo strožjo obsodbo ter predvsem dokazalo, da je bil storjen genocid ne le v Srebrenici, ampak tudi v drugih sedmih občinah iz obtožnice. Radovan Karadžić je bil namreč danes spoznan za krivega v 10 od 11 točk obtožnice, ne pa za genocid v občinah Bratunac, Foča, Ključ, Prijedor, Sanski Most, Vlasenica in Zvornik.

Tudi eden pobudnikov za ustanovitev regionalne komisije za ugotavljanje dejstev o vojnih zločinih na območju bivše Jugoslavije Amir Kulagić je izrazil razočaranje z današnjo sodbo. “Zdi se mi, da so z današnjo sodbo poslali sporočilo tistim, ki so izvajali genocid, da se to splača. Bojimo se, da bodo lahko nekateri mali in veliki Karadžići začeli širiti strah in sovraštvo, kar bi lahko pripeljalo do novih tragedij,” je opozoril.

Predsedujoči predsedstvu BiH Bakir Izetbegović je sodbo Karadžiću označil za zgodovinski dogodek za BiH, ker je bil z njo potrjen bistven del dejstev o zločinih, ki so bili v državi storjeni med vojno. “Za človeka njegovih let in preteklosti 40 let niti ni posebna kazen, kar je pomembno, je, da je bilo presojeno grozni ideologiji in politiki,” je v Sarajevu izjavil Izetbegović.

Sarajevski župan Ivo Komšić je medtem ocenil, da je pravici s tem, ko je Karadžić obsojen za zločine, ki so bili storjeni v Sarajevu in proti Sarajevčanom, zadoščeno. “Ko se vse sešteje in upošteva, bi Karadžić moral dobiti dosmrtni zapor zaradi zločina genocida, za katerega so mu dokazali odgovornost,” je sicer dodal Komšić za BiH uredništvo regionalne televizije N1.

Predsednik parlamenta Republike srbske, srbske entitete BiH, Nedeljko Čubrilović je po drugi strani predvsem poudaril, da današnja sodba ne bo imela nobenih posledic po daytonskem mirovnem sporazumu in predvsem ne za Republiko srbsko. Kot je menil, haaško sodišče ni izpolnilo svoje misije načelnega kaznovanja vseh vojnih zločinov z namenom doseganja sprave, ampak je pokazalo politično pristranskost in selektivni pristop k pravici, saj je bilo doslej med 161 obtoženimi kar 110 Srbov.

Nobena sodba, vključno s sodbo proti Karadžiću, ne more zmanjšati moči Republike srbske, pa je dejal predsednik srbske entitete BiH Milorad Dodik. Kot je dejal za beograjsko medijsko hišo B92, so mnogi komaj pričakovali današnjo sodbo, da bi znova sprožili gonjo proti Republiki srbski.

Božo Ljubić je v imenu Hrvaškega narodnega sabora v BiH poudaril, da je današnja sodba izjemno pomembna, a da ne bo prinesla katarze in ne bo zadostila pravici v državi, v kateri se je vojna nadaljevala z drugimi sredstvi, kot je etnično čiščenje Hrvatov tudi po sklenitvi “nepravičnega daytonskega sporazuma”.

STA