V Bolgariji strankarski prevrat pred tremi desetletji prinesel spremembo režima

SOFIJA > Razmere so se v Bolgariji zaostrile jeseni 1989, ko je zasedanje takratne Konference za varnost in sodelovanje v Evropi na temo okolja vzpodbudilo prve do režima kritične naravovarstvene proteste. Policija je nanje ostro odgovorila in priprla več ljudi. Val nezadovoljstva je takrat izkoristil tedanji zunanji minister Peter Mladenov, velik zagovornik reform takratnega voditelja Sovjetske zveze Mihaila Gorbačova. 10. novembra 1989 ga je politični biro komunistične stranke izvolil za novega predsednika stranke.

"Da so odstavili Živkova, nas je vse presenetilo," je obudil spomine prvi demokratično izvoljeni predsednik Bolgarije Željo Želev. "Do tega prevrata je prišlo tako zaradi znotrajstrankarskega pritiska iz vrst reformistov komunistične stranke kot tudi zaradi posledic političnih procesov v Vzhodni Evropi," je še menil.

Osem dni kasneje se je protestov v glavnem mestu Sofija prvič udeležilo več kot 150.000 ljudi, ki so zahtevali odstop komunistične vlade in črtanje vodilne vloge komunistične stranke v ustavi. 7. decembra je pod vodstvom Želeva in do režima kritičnih vodilnih osebnosti nastala prva opozicijska stranka v državi Zveza demokratičnih sil (UDK). "Mlada UDK se je razvila v pomemben dejavnik političnega razvoja v državi, je ocenila zgodovinarka Evgenija Kalinova.

Kljub temu je zmago na prvih demokratičnih volitvah v Bolgariji leta 1990 slavila socialistična stranka, v katero se je preimenovala komunistična stranka. Prav zaradi tega je po oceni politologa Antonija Galabova politična in gospodarska preobrazba Bolgarije potekala šepavo. "Dobro organizirane in vplivne skupine" znotraj takrat še mogočnega aparata komunistične stranke so se upirale tem spremembam, je dodal.

Nepovratni proces spremembe je Bolgarijo tako zajel šele leta 1997, ko so se ljudje sredi globoke gospodarske krize ponovno podali na ulice in zahtevali dokončni obračun z navezami nekdanjih komunistov. Na predčasnih parlamentarnih volitvah je takrat UDK dobila absolutno večino. Evropska komisija je nato sprejela odločitev, da bo Bolgarijo uvrstila na seznam kandidatk za drugi krog širitve.

"Pred 30 leti je Bolgarija navdušeno ubrala novo pot. Za to smo plačali visoko ceno. Upanje na boljše življenje je zasenčil globok politični in gospodarski pretres," je danes ocenil sedanji bolgarski predsednik Rumen Radev. Premier Bojko Borisov je ob obletnici preobrata na kratko sporočil, da je bilo "zadnjih 30 let najlepših v zgodovini Bolgarije".