V Bruslju bo ta vikend niz sestankov, odločilnih za evro

BRUSELJ> Cilj je sprejeti nov sveženj ukrepov za preprečitev širjenja krize v območju evra.

Oči finančnih trgov in svetovnih voditeljev bodo ta konec tedna uprte v Bruselj, kjer se bodo v petek najprej sestali finančni ministri držav v območju evra, nato v soboto ločeno ministri EU za finance in evropske zadeve ter v nedeljo najprej voditelji EU, nato pa po trenutnih načrtih ločeno še voditelji članic območja evra.

Namen srečanj je dogovor o treh glavnih vprašanjih: krepitvi začasnega sklada za zaščito evra (EFSF), dokapitalizaciji evropskih bank in vlogi zasebnega sektorja pri drugi pomoči Grčiji. To naj bi zajezilo širjenje dolžniške krize, ki vse bolj kaže zobe Španiji, Italiji in celo Franciji.

Za pomiritev finančnih trgov bi morali evropski voditelji doseči dovolj ambiciozne odločitve pred odprtjem svetovnih borz v ponedeljek. Odštevanje dni do vrha sicer poteka v senci sporov med ključnima evropskima prestolnicama, Berlinom in Parizom.

Francija za rešitev, Nemčija svari

Medtem ko Evropska komisija in Francija opozarjata na nujnost odločnega odziva na krizo to nedeljo, pa Nemčija svari pred prevelikimi pričakovanji. Razlog za tako različna sporočila so spori med Berlinom in Parizom glede načina reševanja krize.

Francoski predsednik Nicolas Sarkozy je v sredo po pisanju britanskega časnika Financial Times opozoril, da z "uničenjem evra tvegamo uničenje Evrope" ter da bodo tisti, ki bi uničili evro in Evropo, nosili odgovornost za obuditev sporov in razhajanj na stari celini.

Franciji grozi znižanje bonitetne ocene

Francija se močno zavzema za odločno akcijo v nedeljo, saj ji dolžniška kriza diha za vrat. Ena vodilnih svetovnih bonitetnih hiš Moody's ji je namreč zagrozila z znižanjem bonitetne ocene, ki je sedaj najvišja, trojni A.

Trojni A Francije je sicer bistven tudi za ohranjanje najvišje bonitete EFSF. Francija je namreč ena šestih držav v območju evra, ki se ponašajo z boniteto trojni A. To so še Nemčija, Nizozemska, Avstrija, Finska in Luksemburg.

Ključne razlike so v pomoči Grčiji

Ključne razlike med Berlinom in Parizom se nanašajo na vprašanje vloge zasebnih upnikov pri pomoči Grčiji. Od vrha se pričakuje odločitev o obsežnejšem odpisu dolgov Grčiji, kot je bilo dogovorjeno na vrhu območja evra 21. julija.

Julijski dogovor poleg 109 milijard evrov pomoči Grčiji iz javnih sredstev preko razširjenega EFSF predvideva, da bi zasebni upniki na račun grških obveznic utrpeli neto izgubo v višini 21 odstotkov.

Nemčija se zavzema za to, da bi banke pristale na 50 do 60 odstotkov visoko izgubo na račun grških obveznic, Francija pa predlaga zgolj tehnične popravke julijskega dogovora. Po navedbah virov pri EU bi lahko bil kompromis nekje okoli 40 odstotkov izgube.

Grčija bo dobila šesti obrok posojila

Manj negotovosti je glede vprašanja potrditve šestega obroka posojil Grčiji v okviru lani dogovorjene pomoči, ki predvideva do 110 milijard evrov dvostranskih posojil v treh letih, od tega 80 milijard od članic območja evra, preostalo pa od Mednarodnega denarnega sklada (IMF).

Vse kaže na to, da bo evroskupina v petek potrdila izplačilo šestega obroka posojil Grčiji, ki znaša osem milijard evrov. Nato je potrebna še potrditev IMF in obrok naj bi bil izplačan do srede novembra, torej v pravem času za preprečitev bankrota države.

Evroskupina bo odločitev o izplačilu šestega obroka posojil Grčiji sprejela na podlagi poročila trojke Evropske komisije, Evropske centralne banke (ECB) in IMF, ki spremlja izvajanje varčevalnih ukrepov v Grčiji.

Neenotnost glede EFSF

Sicer pa v Evropi prav tako ni enotnosti glede krepitve EFSF, ki ima sedaj za 440 milijard evrov efektivne zmožnosti posojil in za 780 milijard evrov kapitala. Razpravlja se o vzvodih za bistveno krepitev sklada na način, da ne bi bilo treba povečati njegove kapitalske moči in s tem poroštev članic območja evra.

Najverjetnejša možnost je, da bi bil EFSF uporabljen za zavarovanja vlagateljev pred neizpolnjevanjem obveznosti članic območja evra in bi tako nastopal kot neke vrste porok vlagateljem pri nakupu državnih obveznic ranljivih članic območja s skupno evropsko valuto.

Grčija bo šla v nadzorovan bankrot

V nedeljo naj bi bil dogovorjen tudi pristop k usklajeni dokapitalizaciji najbolj ranljivih evropskih bank, ki sicer velja za uvod v nadzorovan bankrot Grčije. Na zasedanju finančnih ministrov EU v soboto naj bi bila znana vsota, potrebna za dokapitalizacijo.

Financial Times sicer danes piše, da naj bi bilo po oceni EU za dokapitalizacijo evropskih bank potrebnih le 90 milijard evrov, kar je bistveno manj, kot so pričakovali trgi. Mednarodni denarni sklad (IMF) je namreč po navedbah časnika ocenil, da je potrebnih 200 milijard evrov, nekateri analitiki pa so kapitalski primanjkljaj ocenili na 275 milijard evrov.

Dogovor o pristopu k usklajeni dokapitalizaciji se zdi manj problematičen, saj je Pariz popustil pri zahtevi, naj se v ta namen takoj uporabi EFSF. Berlin in Bruselj sta se sicer vseskozi zavzemala za postopen pristop - najprej državna sredstva in šele v skrajni sili EFSF.

Namesto finančnega ministra Pahor

Slovenskega finančnega ministra Franca Križaniča, ki opravlja tekoče posle, na zasedanja ne bo, temveč bo v Bruslju državna sekretarka na finančnem ministrstvu Mateja Vraničar. Bo pa v nedeljo na vrhu EU in predvidenem ločenem vrhu območja evra premier Borut Pahor, ki opravlja tekoče posle.

V Bruslju so se sicer danes začela pojavljati ugibanja, da naj bi bil ločen vrh evrskega območja v nedeljo zaradi neusklajenosti stališč preložen.

STA