V Bruslju bodo delili denar

BRUSELJ> V pogajanjih sodelujejo predstavniki članic unije - Slovenijo zastopa veleposlanik pri EU Rado Genorio, predstavniki Evropskega parlamenta in evropski komisar za proračun Janusz Lewandowski.

Čas za dogovor o proračunu za leto 2013 se izteka, saj se spravni postopek, v okviru katerega morajo članice in parlament najti kompromis, konča 13. novembra.

Če spravni odbor, v katerem je po 27 predstavnikov Sveta, torej članic, in parlamenta, doseže dogovor do roka, ga morata obe instituciji formalno potrditi v 14 dneh.

Če dogovora v tem času ne bo, pa bo morala komisija podati nov predlog, kot se je zgodilo v pogajanjih o proračunu za leto 2011.

Pogovori bi lahko trajali vso noč

Če dogovora tudi na podlagi novega predloga ne bi bilo mogoče doseči do konca leta, pa bi od januarja prihodnje leto veljal sistem “začasne dvanajstine”. Tako bi vsako poglavje proračuna na mesec dobilo do ene dvanajstine denarja ki je bil zanj namenjen leto prej.

A to je najbolj črn scenarij. Nekateri diplomatski viri so danes sredi pogajanj izrazili optimizem, da bo kompromis na koncu “zjutraj” dosežen.

Poleg tega je več predstavnikov članic ob prihodu na pogovore izrazilo željo po dogovoru, pa čeprav bo treba za pogajalsko mizo sedeti vso noč. Članice se namreč zavedajo pomena tega dogovora, tudi za pogajanja o večletnem proračunu unije za obdobje 2014-2020.

Ciprski minister za evropske zadeve Andreas Mavrojanis, čigar država drugo polovico leta predseduje EU in tako vodi usklajevanje članic, je opozoril, da bi neuspeh “nekoliko zastrupil vzdušje”. Slišati pa je bilo tudi ostrejša opozorila - da bi bil propad pogajanj “zelo negativno sporočilo”.

Neto plačnice bi varčevale

Kompromis se sicer v tem trenutku ne zdi prav blizu, saj je EU razdeljena. Parlament podpira predlog komisije, naj plačila v proračunu za leto 2013 znašajo 137,9 milijarde evrov, kar je v primerjavi z letošnjim proračunom 6,85-odstotno povišanje. Instituciji vztrajata, da je krepak proračun nujen, ker unija pač mora plačati račune in ker je to glavni evropski spodbujevalec rasti. To stališče po navedbah komisije podpira približno 20 članic, med katerimi je tudi Slovenija.

Slovenija sicer zavzema stališče, da je “fleksibilna navzgor”, zaradi regionalne politike in politike razvoja podeželja, ki sta zanjo v proračunskih pogajanjih ključni. Tako komisar Lewandowski kot Mavrojanis sta po navedbah virov Slovenijo danes pohvalila za njeno konstruktivno vlogo v pogajanjih.

Sedem neto plačnic - Nemčija, Francija, Velika Britanija, Nizozemska, Švedska, Finska in Avstrija - sicer vztraja, da je treba v kontekstu vsesplošnega zategovanja pasu predlog komisije oklestiti za pet milijard, na 132,7 milijarde evrov, kar je v primerjavi z letošnjim proračunom 2,79-odstotno povišanje.

Devetmilijardna luknja

“Na Nizozemskem smo sprejeli drastične ukrepe. Zviševanja evropskega proračuna ne moremo sprejeti,” je poudaril nizozemski finančni minister Jeroen Dijsselbloem in opozoril, naj od njega nihče ne pričakuje prožnosti.

Poleg tega mora EU doseči dogovor o tem, kako bo zakrpala luknjo v letošnjem proračunu. Komisija pravi, da manjka devet milijard evrov, ki so nujne za izvedbo niza pomembnih projektov, med katerimi je tudi priljubljen program za izmenjavo študentov Erasmus, ki potrebuje še 90 milijonov evrov. Levji delež - 8,3 milijarde evrov - sicer manjka za kohezijsko politiko in razvoj podeželja.

Devetmilijardno luknjo bo sicer po navedbah komisije mogoče delno pokriti s prihodki unije, predvsem od glob za kršitve pravil o konkurenci in drugih kazni. Ti bodo prispevali 3,1 milijarde evrov, tako da je dejansko treba zbrati še 5,9 milijarde evrov.

Kompromisi in kaos

Kot možen kompromis se omenja, da bi proračun za leto 2013 zmanjšali na približno 134 milijard evrov, letošnjega pa dopolnili s približno petimi milijardami evrov. O letnem proračunu se sicer odloča s kvalificirano večino, tako da nobena članica ne more uporabiti veta.

V EU vztrajajo, da pogajanja o proračunih za letos in prihodnje leto niso povezana s pogajanji o večletnem proračunu za obdobje 2014-2020, a vendar prihodnji sedemletni finančni okvir po eni strani prinaša dodatni manevrski prostor pri iskanju kompromisa, po drugi pa tveganje še večjega kaosa.

Poleg tega je proračun 2013 kot zadnji letni proračun v sedanjem večletnem finančnem okviru 2007-2013 pomemben tudi zato, ker lahko po najbolj črnem in sicer malo verjetnem scenariju - če propadejo pogajanja o proračunu 2014-2020 - postane po navedbah strokovnjakov v Bruslju osnova za polnjenje evropske blagajne v omenjenih sedmih letih.

STA