V Bruslju korak naprej glede terana?

BRUSELJ > Zaplet s teranom, ki se je začel spomladi 2013, se je znova razvnel julija, ko je Hrvaška presenetila z izjavo, da kmalu pričakuje pozitivno rešitev vprašanja terana za vinarje v hrvaški Istri. Hrvaška zahteva za svoje vino oznako "teran, hrvaška Istra".

Slovenija vztraja pri popolni zaščiti terana v EU kot vina, ki se prideluje samo na Krasu v Sloveniji iz sorte refošk, brez kakršne koli izjeme za uporabo zaščitenega imena za druge pridelovalce vina.

V iskanju dogovora je Evropska komisija Slovenijo že pred časom pozvala k dodatnim pojasnilom stališč v povezavi s teranom. Slovenija je nato zahtevala dodatna pojasnila glede gradiv, na katerih temeljijo vprašanja komisije.

Pozitiven korak naprej

"Na nekatera vprašanja lahko odgovorimo le, če poznamo tudi materiale, iz katerih vprašanja izvirajo. Do tega trenutka na več naših prošenj nismo dobili podatkov, materiala ali kopij gradiv, ki naj bi jih Hrvaška predložila Evropski komisiji," je novembra v Bruslju povedal Židan.

Danes pa je minister pojasnil, da je med tem evropski komisar za kmetijstvo Phil Hogan sporočil, da bo uradništvu v komisiji naročil, naj Sloveniji dostavi dokumente, ki jih je Hrvaška pred leti posredovala komisiji.

"To, da se je komisar oziroma komisija odločila, da nam gradivo postane dostopno, razumemo kot zelo pozitiven korak," je poudaril Židan.

Minister je na kratko komentiral tudi novembrski dogovor z Italijo, da bosta preučili možnost čezmejne zaščite terana, in to z besedami, da ima občutek, da je dogovor z Italijo odmeval znotraj Evropske komisije, a o podrobnostih ni želel govoriti.

Slovenija in Italija sta se novembra strinjali, da se lahko teran proizvaja samo na kraški planoti, in ustanovili skupno delovno skupino, ki bo poiskala pravno možnost za to, da se pod zaščito terana v Sloveniji vključi tudi 40 hektarjev kraške planote na italijanski strani.

Tudi iz avstrijske strani navedbe, da je teran lahko samo vino na Krasu

Novo je po Židanovih besedah tudi to, da je z avstrijske strani nedavno dobil navedbe, da je teran slovensko vino in da je to lahko samo vino na Krasu.

Židan se je danes v Bruslju udeležil zasedanja kmetijskih ministrov EU. Med temami je izpostavil biogospodarstvo, shemi o sadju in mleku v šolah, težave na trgu s prašičjim mesom, podporo mladim kmetom in vprašanje uvoza medu iz tretjih držav.

Strategijo o biogospodarstvu je predstavil bivši komisar za okolje Janez Potočnik leta 2012, vendar je doslej ležala v predalih, zdaj pa se spet oživlja in ideja je, da do polovice naslednjega leta pridejo do operativnih načrtov.

O shemi pomoči za oskrbo s sadjem in mlekom v izobraževalnih ustanovah je minister povedal, da je Slovenija zelo zainteresirana za nastali kompromis, in izpostavil dobre izkušnje s shemo sadja.

Projekt mleko v šolah pa po Židanovih besedah za zdaj ni bil uspešen, tudi v Sloveniji sedaj sodeluje samo ena šola. Razlog je bila prevelika administrativna obremenitev, zdaj je ukrep administrativno enostavnejši. Cilj je, da začne projekt v vseh evropskih državah v praksi delovati avgusta 2017.

Ministri so govorili tudi o slabih razmerah na področju prašičjega mesa. V Sloveniji je bila pred nekaj letih 80-odstotna samooskrba, zdaj je nekaj manj kot 40-odstotna, je izpostavil Židan.

Evropska komisija bo po ministrovih besedah v začetku januarja sprožila ukrep skladiščenja prašičjega mesa, ki bo vključeval višjo stopnjo sofinanciranja in možnost krajšega trajanja, tako da se bodo lahko ukrepi sprostili že marca, aprila ali maja.

STA