V bundestag prvič skrajna desnica

BERLIN > Glede na izide vzporednih volitev nemških televizij je unija krščanskih demokratov (CDU) in krščanskih socialistov (CSU) dobila med 32,7 in 33,3 odstotka glasov. To je precej manj kot na zadnjih volitvah leta 2013, ko je dobila 41,5 odstotka glasov.

"Vesela sem zmage, ampak ne hodimo kot mačka okoli vrele kaše, pričakovali smo boljši rezultat," je Merklova dejala svojim privržencem v Berlinu. Angela Merkel bo sicer vlado oblikovala že četrtič, a kot kaže, tokrat brez socialdemokratov.

Zmagovalka današnjih parlamentarnih volitev v Nemčiji je glede na izide vzporednih volitev unija CDU/CSU kanclerke Angele Merkel, sledijo socialdemokrati (SPD) Martina Schulza, na tretje mesto pa se je uvrstila skrajno desna Alternativa za Nemčijo (AfD), ki bo prva skrajno desna stranka v nemškem parlamentu po drugi svetovni vojni.

SPD je glede na izide vzporednih volitev dobila med 20,2 in 20,8 odstotka glasov, kar je najslabši rezultat stranke v povojni Nemčiji. Na zadnjih volitvah so dobili 25 odstotkov glasov.

Njihov vodja Martin Schulz je napovedal odhod v opozicijo. Skrajno desna Alternativa za Nemčijo (AfD) ne more biti največja opozicijska stranka v Nemčiji, je po objavi izidov vzporednih volitev poudaril Schulz. Dodal je, da danes "grenak dan za nemško socialdemokracijo".

Skrajno desna Alternativa za Nemčijo je na današnjih parlamentarnih volitvah dobila okoli 13 odstotkov glasov in se kot prva skrajno desna stranka po drugi svetovni vojni uvrstila v bundestag. "Spremenili bomo to državo," je po objavi izidov vzporednih volitev dejal eden od vodij stranke Alexander Gauland. AfD naj bi imela v parlamentu najmanj 60 poslancev, morda pa celo 90, zagotovo pa bodo v opoziciji, saj je kanclerka Angela Merkel, ki bo vnovič oblikovala vlado, že pred volitvami izključila možnost sodelovanja s skrajno desnico.

V nemški parlament se po štirih letih vračajo liberalci (FDP), ki so dobili med 10,1 in 10,5 odstotka glasov. V bundestagu bodo tudi poslanci Levice, ki je po vzporednih volitvah dobila 8,9 odstotka glasov, kar je približno toliko kot leta 2013, ter Zeleni, ki naj bi dobili med 9,2 in 9,4 odstotka glasov, kar je prav tako približno enako kot pred štirimi leti.

Kaže, da se Nemčiji po veliki koaliciji obeta t. i. jamajška koalicija, ki bi jo poleg CDU/CSU sestavljali še liberalci in Zeleni. Oboji so danes izrazili pripravljenost na vstop v vladajočo koalicijo, a ne za vsako ceno. Stranki sicer na številnih področjih zagovarjata različna stališča, zato utegne biti njuno sobivanje naporno. Če bo Merklova oblikovala jamajško koalicijo, bo to prvič v Nemčiji, da bodo koalicijo sestavljale tri stranke.

Volitve je zaznamovala precej visoka udeležba. Na volišča je prišlo od 75 do 76,5 odstotka volilnih upravičencev, kar je za pet odstotnih točk več kot pred štiri leti. Sicer pa je velik del od 61,5 milijona volilnih upravičencev letos svoj glas oddal po pošti in ti glasovi še niso všteti v današnjo volilno udeležbo.

Merklova je sicer še ocenila, da se bo oblikovanje koalicije verjetno zavleklo do božiča. Ob tem pa je zavrnila možnost manjšinske vlade.

STA

AfD, za katero je na zadnjih volitvah glasovalo manj kot pet odstotkov volilcev, je tokrat dobila kar med 13,2 in 13,4 odstotka glasov in bo tako tretja najmočnejša sila v bundestagu. Na vzhodu države je AfD celo prehitela SPD in postala druga najmočnejša stranka. "Spremenili bomo to državo," je po objavi izidov vzporednih volitev dejal eden od vodij stranke Alexander Gauland. AfD naj bi imela v parlamentu najmanj 60 poslancev, morda pa celo 90, zagotovo pa bodo v opoziciji, saj so vse stranke že pred volitvami izključila možnost sodelovanja s skrajno desnico. AfD je bila ustanovljena kot stranka, ki nasprotuje evru, nato pa je začela zagovarjati skrajno desna desna stališča, predvsem v luči prihoda beguncev v Nemčijo. Njen prihod v parlament je sprožil zaskrbljenost tako v Nemčiji kot v tujini. V več nemških mestih so zaradi vstopa AfD v bundestag izbruhnili tudi protesti proti skrajni desnici. Vodja luksemburške diplomacije Jean Asselborn je dejal, da bodo v nemškem parlamentu 70 let po koncu vojne znova sedeli neonacisti in dodal, da morajo vse demokratične nemške stranke zdaj stopiti skupaj. Osrednji nemški judovski svet pa je rezultat AfD označil za največji izziv v zgodovini povojne Nemčije. Da je to izziv, meni tudi kanclerka Merklova, ki želi dobiti nazaj glasove, ki so od njene stranke ušli na skrajno desnico. Po ocenah naj bi jih bilo kar milijon. Po drugi strani pa AfD prejema čestitke drugih skrajno desnih evropskih strank. Med prvimi je s čestitko pohitela vodja francoske Nacionalne fronte Marine Le Pen.