V četrtek v Kino Šiška prihaja Tricky
Noro, v Ljubljano prihaja Tricky! je ondan dahnila ne več rosno mlada oboževalka, ki jo je družba takoj razočarala z nesramnostjo, češ kdo sploh je ta njen Tricky? Ona pa: kako ne veste, kdo je Tricky? Pionir trip hopa, ustanovni član Massive Attack, a ne poznate njegovega Hell Is Round The Corner, pa v filmu Peti element je nastopil. Pa saj je legenda! je nejeverno hitela pojasnjevati. Ja, biti legenda je res težko, si mora misliti Anglež, ki v četrtek prihaja v Kino Šiška.
“Trip hop pogosto uporablja 'ritme s piko': izmenjevanje težkih in lahkih udarcev ustvari občutek poskočnosti nad stalnim, repetitivnim zvokom. Bobnanje je ponavadi elektronsko ali elektronsko manipulirano,” opisuje ena izmed glasbenih enciklopedij trip hop, mešanico hip hopa in duba, ki je vzniknila v Veliki Britaniji, natančneje v Bristolu. Tamkaj naj bi sredi osemdesetih let njene sestavine skupaj prvi zgnetli zasedbi Smith & Mighty in Massive Attack.
Na ljubljanskem koncertu slednjih smo se lahko pred dvema letoma prepričali, kako popularna je ta ritmično zasvajajoča, a obenem umirjena, pogosto temačna zmes, ki je v Križanke privabila preštevilno množico poslušalcev, med katerimi so mnogi nemočno obstali na njihovem pragu in Massive poslušali iz daljave.
Med takoimenovanimi prvoborci, pionirji ali, če želite, botri zvoka, ki ga danes imenujemo trip hop, je tudi Tricky - eden od ustanovnih članov bristolskih Massive Attack, ki pa jih je zaradi razhajanja pri viziji nadaljnega glasbenega raziskovanja zapustil že po prvem albumu Blue Lines. Zanj je posnel vokal za pesmi Daydreaming in Five Man Army, sodeloval je tudi pri pripravi naslednje plošče Protection, a dejansko prekinil sodelovanje z Massive Attack pred njenim izidom. Tako, to, razhod s pozneje slavljeno zasedbo namreč, je že drobec, ki govori v prid legendarnosti. Sam bog ve, koliko bajk je v Bristolu zaživelo na začetku devetdesetih, ko je Tricky odšel - kakopak na samostojno pot.
“Ne dojemam se kot raperja. Sem bolj tekstopisec,” je dejal v intervjuju po izdaji prve samostojne skladbi Aftermath, ki je izšla leta 1993, na njej pa je nežen ženski vokal posodila šele 15-letna Martina Topley Bird, dijakinja lokalne srednje šole, kasneje Trickyjeva žena. Njegov slog je resda vse prej kot klasični, odsekani, ritmični rap. V njej je slišati privlačnejše prepletanje deklamiranja in petja, takoimenovani sprechgesang ali sprechstimme (v nemščini 'govorjena' pesem) in senzualnega šepetanja. Svoj prvenec Maxinquaye je poimenoval po mami, ki je storila samomor, ko je imel štiri leta. Leta 1995 so album mnogi kritiki razglasili za ploščo leta. Niso skoparili z visokoletečimi hvalnicami. Kar tekmovali so med seboj, kateri bo bolje opisal nezajezljiv zvok, zato naj ne čudijo zapisi v slogu revije Rolling Stone: “Tricky je požrl vse - od ameriške hip-hop scene in soula do reggaeja in bolj melanholičnih viž britanskega rocka osemdesetih let.” Več kot bujna domišljija je potrebna, da bi si predstavljali ali morda prepoznali zvok po opisu, a take in podobne nadvse sladke hvalnice so bile samo še dodaten kamenček v mozaiku, ki pravi, tako kot pred kratkim navdušena znanka: Tricky je legenda!
Med skladbami, ki so “ostale” v ušesih s prve plošče, je nedvomnodružbenokritična Hell Is Round The Corner / Pekel je za vogalom, ki se na plošči Massive Attack Protection pojavi pod naslovom Eurochild inse trenutno oglaša tudi v televizijskem oglasu - naj nam bo oproščeno, če se nikakor ne spomnimo, v katerem. Tudi to je dovolj dober razlog, da človeka razglasiš za legendo, mar ne? Menda pa je uspeh prvenca zanj prevelik grižljaj, da bi ga lahko prežvečil, zato je z drugo ploščo Nearly God storil korak nazaj, se od prijaznih in prijetnih zvokov odmaknil v agresivnejše, tudi punkovske zvoke in k sodelovanju povabil Neneh Cherry in Björk.
Nastala je drugačna, agresivnejša, a dovolj uspešna plošča, da mu je prislužila pogodbo z velikanko Island Records. Do danes je sledilo še sedem raznovrstnih plošč, zaznamovanih z različnimi sodelovanji in mešanicami žanrov. Zaton trip hopa je na začetku tisočletja pomenil tudi upad zanimanja za Trickyja, ki se je neposlušalcem v spomin vtisnil predvsem kot pomočnik gospoda Zorga (Gary Oldman) v Petem elementu Luca Bessona.
A pustimo zdaj legende, te zlorabljene, zlizane in prazne puhlice, ki jih danes pridno trosimo naokoli kot sladkor v kavo. Pa čeprav vsak pravi ljubitelj kave ve, da je kafé najboljši brez cukra. Tricky je pred nekaj tedni izdal deveto ploščo Mixed Race, ki jo je napovedal izjemno poslušljiv singl Murder Weapon / Morilsko orožje. Da ne gre za takoimenovani gangsterski album, pravi. A črpa iz getov.
Že naslov, ki se lahko posloveni v Mešano raso, daje slutiti, da ga je mogoče brati globje. Pravi, da je “njegov najstrastnejši album”. In prav gotovo najbolj plesni doslej. Ob vprašanju o vselej prisotni žanrski pestrosti, ki ga odlikuje, a tudi očitajo mu jo radi, je za britanski Telegraph strnil svoje bistvo: “Všeč mi je dejstvo, da glasba nima omejitev, kar pomeni, da lahko z njo potujem, kamorkoli želim.” Tudi v Ljubljano, kjer pravijo, se obeta legend... Pardon! ... zanimiv glasbeni dogodek.
MAJA PERTIČ GOMBAČ
