V Dohi začetek mirovnih pogajanj vlade v Kabulu in talibanov
Prva mirovna pogajanja med afganistansko vlado in talibani so se danes začela v katarski Dohi. Pogajanja naj bi prinesla spravo in mir v Afganistan, ki je razdejan v večdestletnem konfliktu, ki je zahteval več deset tisoč življenj.
DOHA > Otvoritvene slovesnosti se je danes udeležil tudi ameriški državni sekretar Mike Pompeo, ki je pogajanja označil za zgodovinska. Strani je pozval, naj kljub izzivom, ki ju čakajo, izkoristita priložnost in zagotovita mir za prihodnje generacije.
Kot je poudaril, si ZDA želijo suveren in enoten Afganistan, kjer bodo ljudje živeli v miru med seboj in v odnosu do sosedov. Talibani po njegovih besedah ne smejo dovoliti, da iz Afganistana delujejo mednarodne teroristične skupine, kakršna je Al Kaida. Talibanski režim je sicer leta 2001 z oblasti strmoglavila ameriška invazija, ki je sledila terorističnim napadom na ZDA 11. septembra istega leta.
Želijo končati 40-letno prelivanje krvi
Vodja afganistanske delegacije Abdulah Abdulah je na uradnem odprtju pogajanj poudaril, da prebivalci Afganistana od vlade in talibanov pričakujejo, da dosežejo mir, in da je to njihova upravičena zahteva. "Sem smo prišli z dobro voljo in namenom končati 40-letno prelivanje krvi ter doseči trajni mir po vsej državi," je povedal.
Je bil pa Abdulah v svojem nagovoru tudi previden. "Ljudje so na trajni mir upali že, ko je bil podpisan sporazum med talibani in ZDA, a je bilo od tedaj ubitih 12.000 Afganistancev, še okoli 15.000 pa je bilo ranjenih," je opozoril. Kot je dodal, je treba razglasiti humanitarno premirje.
Talibani za "islamski Afganistan"
Vodja talibanske delegacije, mula Abdul Gani Baradar, je zagotovil, da se bo njihova stran v pogajanja vključila s polno poštenostjo in izrazil pričakovanje, da se bodo pogovori nadaljevali z veliko mero potrpežljivosti. Dodal je, da si prizadevajo za "islamski Afganistan", ki bo imel pozitivne odnose s sosednjimi državami in v regiji nasploh.
Priznal je, da bodo pogajanja zahtevna, a zagotovil, da bodo skušali doseči dober rezultat. Dodal pa je, da morajo ZDA ostati zavezane sporazumu, ki so ga februarja podpisale z njimi in ki je pomagal odpreti pot tem pogajanjem. Ta dogovor namreč predvideva postopen umik mednarodnih sil iz Afganistana.
Pogajanja bi se morala začeti marca, a so jih prelagali zaradi zapletov pri izpuščanju zapornikov obeh strani in nasilja v državi. Talibanski skrajneži se jih udeležujejo v skladu z omenjenim dogovorom z ZDA. V dogovoru so se zavezali k pogajanjem z afganistansko vlado, ki so jih leta zavračali, češ da je vlada v Kabulu brez moči in lutka ZDA.
Strah pred vnovično uvedbo islamskega šeriatskega prava
Za dosego celovitega mirovnega dogovora bodo morda potrebna leta, odvisen pa bo od pripravljenosti strani na prilagoditev svojih nasprotujočih vizij za državo. Talibani, ki vlade Ašrafa Ganija ne priznavajo, želijo državo preoblikovati v islamski emirat. Ganijeva vlada pa želi ohraniti ustavno republiko, ki ima podporo Zahoda in ki zagotavlja številne pravice, med njimi tudi več pravic za ženske. Mnogi Afganistanci se bojijo, da bi že delna vrnitev talibanov na oblast lahko vodila do vnovične uvedbe islamskega šeriatskega prava.
Talibani so bili na oblasti v Afganistanu med letoma 1996 in 2001. Uvedli so strogo šeriatsko pravo, prepovedali glasbo, televizijo in razvedrilo, ustanovili so versko policijo, dekletom prepovedali šolanje, ženskam poklicno delo ter uvedli obvezno nošnjo burke v javnosti. Talibanska sodišča so uvedla skrajne oblike kaznovanja, kot so sekanje roke zaradi tatvin in kamenjanje do smrti zaradi prešuštva.
Do leta 1998 so imeli pod nadzorom 80 odstotkov države, uradno pa so jih priznale samo tri države - Pakistan, Združeni arabski emirati in Savdska Arabija. Med drugim so nudili zatočišče teroristični mreži Al Kaida.
Svetovno javnost so marca 2011 pretresli z razstrelitvijo 1500 let starih kipov Bude v dolini Bamijan.
Beg in napadi na novo afganistansko vlado
Po terorističnih napadih v ZDA 11. septembra 2001, v katerih je umrlo več kot 3000 ljudi, odgovornost zanje pa je prevzela Al Kaida, so ZDA z zavezniki oktobra istega leta začele letalske napade na Afganistan. Talibanska vlada je padla v začetku decembra. Talibani so se zatekli na jug in vzhod države ter v Pakistan in kmalu začeli napade na novo afganistansko vlado pod vodstvom Hamida Karzaja, ki je uživala podporo Zahoda.