V Dresdnu vdrli v zakladnico z eno največjih baročnih zbirk v Evropi

DRESDEN > Zakladnica na dresdenskem gradu, ki je znana kot Zeleni svod, hrani približno 4000 dragocenih predmetov iz slonovine, zlata, srebra in draguljev.

Tarča vlomilcev, ki so v zakladnico vdrli davi, je bil zgodovinski del zbirke. V njej so dragulji in dragoceni umetniški predmeti.

Kot je na današnji novinarski konferenci sporočila nemška policija, je na kameri v sobani draguljev videti dva vlomilca. Načelnik kriminalistov Volker Lange ob tem ni izključil, da so pri vlomu sodelovale še druge osebe.

Vlomilca sta v sobano vdrla skozi okno, nato pa sta načrtno odšla do vitrine, kjer je bilo skoraj sto predmetov, in jo razbila. Policija je prijavo o vlomu dobila v zgodnjih jutranjih urah. Varnostna služba je policijo obvestila o vlomu ob 4.59, je na novinarski konferenci pojasnil načelnik dresdenske policije Jörg Kubiessa.

Kmalu po vlomu je v Dresdnu zagorelo osebno vozilo, policija pa še preverja, ali sta vlomilca to vozilo uporabila pri begu. Policija naj bi še danes objavila fotografije osumljencev ter ukradenih predmetov.

Generalna direktorica Dresdenske državne umetniške zbirke Marion Ackermann je potrdila, da sta vlomilca ukradla tri zbirke dragocenosti, njihova vrednost pa je neprecenljiva. Vrednosti ukradenih stvari ni mogoče oceniti, saj gre za poseben pomen v popolnosti zbirke in manj v materialni vrednosti, je dejala in izrazila upanje, da se ukradeni predmeti zaradi mednarodne prepoznavnosti ne bodo pojavili na trgu umetnin.

Po navedbah dpa gre za dragocenosti saškega volilnega kneza Avgusta Močnega in naj bi obsegale zbirke gumbov, zaponk, okrasja za pokrivala in odlikovanj, okrašene z briljanti, diamanti, rubini, smaragdi ali safirji. Avgust Močni (1670 - 1733) je zakladnico uredil med letoma 1723 in 1730.

Nemška ministrica za kulturo Monika Grütters je v odzivu na vlom danes poudarila, da gre za napad na identiteto Nemčije kot kulturnega naroda. Kraja "primerkov, ki predstavljajo našo identiteto kulturnega naroda, nas je zadela v srce", je dejala in kot glavno prednostno nalogo označila še bolj okrepljeno varovanje nemških muzejev in kulturnih ustanov. "Zaščita kulturnih zakladov je vredna vsakega napora," je še dejala.

Saški ministrski predsednik Michael Kretschmer je ogorčen zaradi vloma. Kot je dejal, so kriminalci s tem okradli celotno Saško. "Vrednosti v Zelenem svodu in kraljevi palači so ljudje v svobodni deželi Saška s težavo pridobivali skozi stoletja," je dodal.

Kot je povedal, si takšnega vloma ni mogel niti zamisliti, saj je bil prepričan, da so bili varnostni ukrepi odlični. "Kot vidimo, pa ni bilo tako," je dodal pred novinarji.

Zakladnico, ki velja za eno največjih baročnih čudes, je med letoma 1723 in 1730 postavil saški volilni knez in poljski kralj Avgust, ki je rad zapravljal za dragocene predmete in umetnine.

Dragocenosti so zdaj na ogled v dveh sekcijah - v Zgodovinskem zelenem svodu, ki leži v avtentično obnovljenih prostorih v pritličju dresdenskega gradu, in v Novem zelenem svodu nadstropje višje, ki gosti še posebej dragocene posamične predmete.

Eden izmed najbolj dragocenih predmetov zakladnice, 41-karatni zeleni diamant, je trenutno na razstavi v Metropolitanskem muzeju v New Yorku.

Med zakladi Zelenega svoda je na primer tudi 684-karatni safir, ki je bil darilo ruskega carja Petra I.

To je drugi drzni vlom v Nemčiji v zadnjih letih. Leta 2017 so namreč nepridipravi iz berlinskega muzeja Bode odnesli 100-kilogramski, 24-karatni zlatnik.