V dveh dneh ne morejo uskladiti tako “brutalnih posegov”

LJUBLJANA>Branimir Štrukelj je izpostavil, da ga je presenetil današnji prihod finančnega ministra Janeza Šušteršiča, ki je ob tem potrdil, da namerava vlada v četrtek obravnavati paket ukrepov v obliki zakonskih rešitev. Sindikalist se zato sprašuje, kaj lahko sploh še storijo, če namerava vlada v četrtek predlog sprejeti, saj “je očitno, da v dveh dneh ne moremo uskladiti tako zahtevnega paketa zakonov, ki brutalno posegajo v položaj javnih uslužbencev in uslužbenk”. Vlada se po njegovi oceni ne ozira na svoje obljube o socialnem dialogu.

Z zamrznitvijo plač bi privarčevali 200 milijonov evrov

Štrukelj je spomnil, da je konfederacija sindikatov javnega sektorja že na začetku predlagala, da bi se pogovarjali o zamrznitvi plač do konca leta. Ta zamrznitev bi namreč po njegovih besedah prinesla več kot 200 milijonov evrov. V tem času ali prej pa bi sprejeli ukrepe, ki bi imeli podporo tako javnih uslužbencev kot tudi državljank in državljanov oziroma bi bili sprejemljivi “za večino tistih, ki niso privilegirani v naši državi”. Vlada se je očitno odločila za drugačno pot, v sindikatu pa si bodo do konca prizadevali za sprejemljive rešitve.

Glede stavke, ki je napovedana za 18. april, je Štrukelj še povedal, da to ne bi bila enodnevna stavka. Začela bi se na ta dan, nato bi bila prekinjena, vendar pa bi se nadaljevala, če ne bi bilo sprejemljivega socialnega dialoga z vlado.

Pri plačah in regresu niso dosegli nobenega napredka

Vodja pogajalske skupine dela sindikatov javnega sektorja Drago Ščernjavič pa je po pogovorih poudaril, da so z vladno pogajalsko skupini danes šli skozi vse točke dogovora. Predlagane ukrepe so sindikati v veliki večini zavrnili. Dopuščajo le kompromise pri nekaterih manjših ukrepih, medtem ko pri pogovorih o plačah in regresu niso dosegli še nobenega napredka. Na vprašanje, ali bo vlada na ta način povozila socialni dialog, je Ščernjavič odvrnil, da bodo to še videli.

Po doslej znanih izhodiščih vlada med drugim predlaga znižanje plač javnim uslužbencem in funkcionarjem za 15 odstotkov in neizplačilo regresa v letošnjem letu. Znižala bi tudi povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela ter regres za prehrano med delom.

Policisti zahtevajo, da vlada umakne vse predloge, ki posegajo v plače

V Policijskem sindikatu Slovenije zahtevajo umik ukrepov, ki posegajo v plače, pripombe imajo na predlog zakona o organizaciji in delu policije, zahtevajo tudi uresničitev stavkovnega sporazuma iz novembra 2010. Tako zahtevajo, naj vlada umakne vse predloge, ki posegajo v plače, predvsem pa v plače najnižje plačanih uradnikov in drugih zaposlenih v javnem sektorju, je pred začetkom današnjih pogajanj med predstavniki vlade in predstavniki sindikatov v javnem sektorju povedal Radivoj Uroševič.

Stavki 18. aprila pa bi se lahko pridružili tudi cariniki. Pred začetkom današnjih pogajanj je sekretar Sindikata carinikov Slovenije Dušan Miščevič dejal, da so cariniki že oblikovali svoj stavkovni odbor, a zaradi drugih razlogov, in sicer ker po njegovih besedah ni dialoga z ministrstvom za finance glede reorganizacije carinske službe. Ali se bodo pridružili stavki 18. aprila, se bodo cariniki odločali, če in ko bo to postalo aktualno, pojasnjuje Miščevič. Sicer pa opozarja, da je slišati, da “je v igri tudi referendum”. Po tem scenariju pa po njegovem mnenju ne bi bilo treba stavkati.

Vlada bo jutri pripravila “novo ponudbo” varčevalnih ukrepov

Pogajalska skupina vlade bo do torka na podlagi pripomb sindikatov pripravila “novo ponudbo” varčevalnih ukrepov, ki jih bo v četrtek obravnavala vlada, pravi minister za pravosodje in javno upravo Senko Pličanič. Ta je po današnjih pogajanjih s sindikati javnega sektorja pojasnil, da bo “nova ponudba” varčevalnih ukrepov spremenjena v tistih delih, kjer bodo menili, da je to smiselno in utemeljeno. Po njegovih besedah je možno tako spremembo oziroma zmanjšanje posameznih ukrepov, kot tudi umik ukrepov. A če bo prišlo do umikov posameznih ukrepov, jih bo treba nadomestiti z drugimi, je poudaril.

Najbolj se razhajajo pri plačah, regresu in odpravi plačnih nesorazmerij

Ključna vprašanja razhajanja med vlado in sindikati javnega sektorja so po njegovih besedah plače, odprava plačnih nesorazmerij in vprašanje regresa.

Pličanič je povedal, da se bo vlada s sindikati pogajala tudi, če se do četrtka ne bodo nič dogovorili, manevrskega prostora pa je po njegovih besedah kar nekaj. Dokler ukrepi v državnem zboru niso sprejeti, so pogajanja s sindikati možna, je pojasnil Pličanič. Sicer pa po njegovih besedah ne pride v poštev, da bi samo interventni zakon podaljšali do konca leta in se ta čas pogajali, kako bi varčevali. “Časa preprosto ni. Ta opcija ni sprejemljiva, preveč časa je bilo zamujenega v preteklosti,” je dejal.

Po Šušteršičevem mnenju je časa dovolj

Minister za finance Janez Šušteršič pa je po pogajanjih opozoril, da so časovnico obravnave varčevalnih ukrepov predstavili sindikatom že prej, tako da “ta datum danes zanje ni mogel biti nobeno presenečenje, razen če je bilo morda presenečenje, da vlada tisto, kar govori, misli resno”.

Po njegovem mnenju je časa za pogajanja in usklajevanje s sindikati dovolj, saj da je do sprejema rebalansa v državnem zboru še med 20 in 25 dni. Ob tem opozarja, da je vlada obljubila, da bo vse ukrepe, za katere se bo dogovorila s sindikati, predlagala v državni zbor kot dopolnilo k členom zakona. Pogajanja so po njegovih besedah možna pri vsaki točki, pri vsaki točki so možne tudi drugačne rešitve.

Šušteršič: Preostane petodstotno zvišanje stopnje davka na dodano vrednost

Glede grožnje z referendumom Šušteršič upa, da ga ljudje ne bodo podprli, če bodo sindikati javnega sektorja branili vsak evro svoje plače tako, da bodo šli na referendum. Minister pojasnjuje, da potem ostanejo ukrepi, kot so petodstotno zvišanje stopnje davka na dodano vrednost, s čimer bi dosegli podoben učinek na primanjkljaj. Tudi sindikati javnega sektorja bodo po njegovem mnenju težko razložili javnosti, zakaj bi zviševali davke, ki bodo znižali dohodke vsem, samo zato da v javnem sektorju ne bi izgubili niti evra svoje plače. “Prav je, da se to breme krize amortizira tudi v javnem sektorju,” je dejal.

S predlogom Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije, da se podaljša izvajanje interventnega zakona tudi za drugo polovico leta, po mnenju ministra za finance v resnici ne bi prihranili 200 milijonov evrov, pač pa le preprečili toliko več izdatkov.

Šušteršič: S stavko nas ne bodo prepričali

Glede napovedi stavk v javnem sektorju pa Šušteršič pravi, da v nobeni evropski državi pri uravnoteženju javnih financ ni šlo brez stavk. “Mislim, da je normalno, da ljudje izrazijo svoje nestrinjanje oziroma da sindikati to organizirajo,” je dejal. Ob tem pa predlaga, da sindikati več časa porabijo za predlaganje svojih varčevalnih ukrepov. “S stavkami oziroma protesti nas ne bodo prepričali, da ni potrebno uravnoteženje javnih financ. S tem, da nam dajo neke predloge, ki bi jih sprejeli, s tem nas lahko postavijo v situacijo, v katero bomo tudi mi morali pristati,” je dejal.

V koaliciji so usklajeni

Sicer pa ocenjuje, da so v koaliciji glede varčevalnih ukrepov usklajeni. Pojasnjuje, da je bil navzoč na enem sestanku s koalicijskimi poslanci, na katerem ni bilo nobenega ukrepa, za katerega bi kdo napovedal, da zanj ne bo glasoval. Šušteršič ob tem meni, da bi bilo primerno, da bi tudi funkcionarji v državnem zboru spoštovali to, kar vlada predlaga oziroma da si tudi oni izplačajo regres v višini, kot bo dogovorjen s sindikatom javnega sektorja.

Glede ukrepov na prihodkovni ravni je minister za finance napovedal, da bodo skupaj z rebalansom predlagali nekaj davčnih vzpodbud za investicije, za vlaganje v raziskave in razvoj. To bo po njegovih besedah omogočilo gospodarstvu, da zadiha, poleg tega iščejo način za dokapitalizacijo NLB. Vrsta ukrepov bo, kot napoveduje, pripravljena tudi na področju plačilne nediscipline. Sicer pa vsi ukrepi ne bodo pa predstavljeni kot paket ukrepov ob rebalansu, pač pa jih bo nekaj predstavljeno tudi prej oziroma kasneje, je pristavil.

STA