V DZ pošiljamo podjetnika, zdravnico, upokojenca ...
Sedem jih je starih političnih mačkov, par jih je aktivnih v lokalni politiki, vsaj tri pa še nikoli niso stopile v stavbo parlamenta: to je nova primorska trinajsterica poslancev. Z glasovi iz tujine se sicer lahko še spremeni, prav tako pa tudi v primeru, če bo kdo od izvoljenih postal minister v Jankovićevi vladi.
PRIMORSKA>Jankovićeva stranka Pozitivna Slovenija, ki je pred sedmimi tedni sploh še ni bilo, bo v parlament prispevala kar štiri primorske poslance. Piranski podžupan Gašpar Gašpar Mišič (45) je prepričan, da se bo država pod Jankovićevim vodstvom vendarle izvila iz krempljev “kolektivne depresije”. “Ljudje ne potrebujejo miloščine in socialne pomoči, ampak potrebujejo delo. Le tako se bodo razbremenili občutka manjvrednosti,” opozarja Gašpar Mišič, ki je v volilnem okraju Piran prejel 34,16 odstotka glasov, v volilnem okraju Koper-mesto pa še več - 38,58 odstotka. “Moj namen ni biti politikant, ampak želim s svojim znanjem in izkušnjami resnično pomagati slovenskemu gospodarstvu iz krize,” zatrjuje nepremičninar Gašpar Mišič, ki se podžupanskemu stolčku v Piranu za zdaj še ne namerava odpovedati. “Do nadaljnjega ostajam poklicni podžupan, saj to ni nezdružljivo s poslansko funkcijo. Razen če se bova z županom Petrom Bossmanom kako drugače dogovorila, oziroma, če bom kasneje poleg poslanske funkcije dobil še kakšno drugo zadolžitev.”
Povprečna starost poslank in poslancev, ki so se po še vedno neuradnih delnih izidih uvrstili v državni zbor, je slabih 51 let. Najmlajša je poslanka SDS Janja Napast, ki je stara 26 let, najstarejši pa je poslanec SD Srečko Meh, ki je star 68 let. Najmlajšo poslansko skupino ima Državljanska lista Gregorja Viranta, saj je povprečna starost njenih poslank in poslancev slabih 46 let in pol. Najstarejšo poslansko skupino ima SD, saj povprečna starost njenih poslank in poslancev znaša 55 let. STA
Pediatrinja v parlamentu
Njegovo strankarsko kolegico, Koprčanko Lejlo Hercegovac (60), so volilci v Izoli nagradili s 36,98 odstotka glasov in ji s tem zagotovili vstopnico v parlament. Kaj je zdravnico pediatrinjo, zaposleno v izolskem zdravstvenem domu, sploh poneslo v politiko? “V življenju prideš do točke, ko politike ne moreš več odrivati od sebe. Dejstvo je, da smo politiko prepustili politikom, čeprav dejansko zadeva vse nas,” je svoj razlog za kandidaturo na listi Zorana Jankovića razkrila Hercegovčeva, ki po 35 leta dela v zdravstvu >stopa na popolnoma nov teren. Čeprav se zaveda, da ji bo nova funkcija vzela precej časa, se bo trudila, da bo svojim malim bolnikom še vedno pomagala po najboljših močeh. “Pričakovanja ljudi so sploh zdaj, v času krize, zelo velika. V Pozitivni Sloveniji se zavedamo, da nas čaka trdo delo,” priznava Lejla Hercegovac.
Popolnoma nova izkušnja
Sedež v parlamentu si je s 30,90 odstotki prejetih glasov v volilnem okraju Koper-podeželje zagotovila tudi njena someščanka (sicer doma iz Hrvatinov) Tina Komel (31). Službo v eni od koprskih bank, kjer dela kot svetovalka za pravne osebe, bo Komelova, ki je tudi podpredsednica italijanske skupnosti v Hrvatinih, tako kmalu zamenjala za službo poslanke. “Če sem iskrena, niti ne vem natančno, kako poteka delo v parlamentu. To je zame popolnoma nova izkušnja. Obljubim pa, da bom, kolikor bo v moji moči, prisluhnila ljudem in prenesla njihov glas v parlament.” Komelova se zaveda, da ji je bila zaupana zelo odgovorna naloga. “Zelo sem počaščena in ponosna, da lahko zasedem tako pomembno delovno mesto,” pravi in priznava, da ima pred nastopom nove službe tudi malo treme. A kljub temu natančno ve, kaj je treba spremeniti v naši državi. “Čeprav sem mlada, sem odraščala z vrednotami, kot so delavnost in poštenost, ki pa so se v zadnjih letih v naši družbi kar nekako izgubile. Upam, da bom lahko prispevala k lepšemu jutri nas vseh. Zato sem tudi vstopila v politiko,” razkriva Tina Komel.
Zadovoljen, da je premagal Černača
Četrti primorski poslanec iz vrst Pozitivne Slovenije, upokojeni podjetnik Jerko Čehovin (65), je s 32,54 odstotki slavil v Postojni. “Ni enostavno v Postojni premagati podžupana Zvonka Černača iz SDS,” je zadovoljen Čehovin, ki - za razliko od svojih strankarskih kolegic - v politiki nikakor ni novinec. Bil je že občinski svetnik, na listi SD je pred petimi leti tudi kandidiral za župana Postojne, in ko je že mislil, da je s politiko opravil - poleti je po neuspelem super referendumu izstopil iz SD, saj se ni strinjal s strankino neodzivno politiko -, ga je njegov stari znanec Zoran Janković povabil v svojo novo stranko. “Ker sem z njim vedno zgledno poslovno sodeloval, in ker ga cenim kot gospodarstvenika, sem njegovo ponudbo sprejel.”
Med novoizvoljenimi 90 poslankami in poslanci je daleč največ (17) ekonomistov, sedem poslancev je pravnikov, sedem pa jih prihaja s področja javne uprave. Poleg tega bo v DZ po šest zgodovinarjev in gimnazijskih maturantov. Štirje so se ukvarjali z novinarstvom, prav tako po štirje z medicino in elektrotehniko.
Čehovin, ki je predsednik ZB Postojna in predsednik Pokrajinskega sveta za južno Primorsko, je prepričan, da je k volilnemu uspehu pripomoglo tudi to, da ga poznajo tudi po njegovih prizadevanjih za ustanovitev krajinskega parka Postojnska jama in po boju za ohranitev postojnskega občinskega praznika.
Miklavž je obdaril tudi mamo
Kristina Valenčič (37), načelnica Upravne enote Ilirska Bistrica, priznava, da jo je izvolitev na Državljanski listi Gregorja Viranta presenetila. Tudi zaradi tega, ker v lokalnem okolju razen prek strokovnega dela ni posebej aktivna in prepoznavna. Še pred dvema mesecema si ni predstavljala, da bo postala poslanka: “Nikoli se nisem videla v tej vlogi, a sem pač dobila povabilo, da se aktivno vključim na volitve. Ker sem človek, ki ne izbira lažjih poti, ampak tiste, ki se mi zdijo prave, je na koncu prevladala moja vest in občutek, da ne morem biti samo kritični opazovalec.” Domačinka iz Vrbovega je v nedeljo pred odhodom v Virantov štab obiskala Miklavža na bistriškem placu in dobri mož letos očitno ni bil radodaren samo do njenih treh otrok ... O tem, ali si želi, da bi Virantova stranka sodelovala v Jankovićevi koaliciji, Valenčičeva pravi, da ne bodo šli v koalicijo za vsako ceno: “Če bomo lahko izvajali program, ki smo si ga zadali in za katerim stojimo, potem ne vidim težav s sodelovanjem na kateri koli strani.”
Priložnost za Ilirsko Bistrico
Svojega poslanca na ilirskobistriškem je vnovič dobila stranka Desus. Zgodovinar Ivan Simčič (42), ki v bistriški enoti Pokrajinskega muzeja Koper trenutno veliko časa posveča urejanju muzejske zbirke na gradu Prem, je med domačini že prepoznaven. Je Desusov občinski svetnik, med drugim pa je tudi avtor monografije o Ilirski Bistrici. “Če bo volja in zdravje, mislim, da ni neuresničljivo, da pridemo na višji gospodarski nivo, posebno za naše kraje, ki so zadnjih 20 let siva lisa na jugu,” za prihodnost Slovenije in Bistriškega napoveduje Simčič. Doma je iz Sušaka, vasi, ki leži tik ob meji s Hrvaško, in ko govori o svojem poslanskem delu, ima v mislih tudi sosednjo državo. V prihajajočih štirih letih bi Bistriško lahko tudi z njegovo poslansko pomočjo doživelo prelomen preobrat v pozitivno smer. Leta 2013 bo namreč Hrvaška vstopila v EU in to je po njegovem velika razvojna priložnost za Bistriško, ki je naravno zaledje Kvarnerja.
Zvone Černač (49) iz SDS je v sprva za PN komentiral svoj izpad iz poslanskih klopi, ko so bile preštete skoraj vse glasovnice, pa se je pokazalo, da so mu Postojnski in Pivški volilci ponovno, tretjič zapovrstjo, izkazali zaupanje. “Najprej zahvala vsem volilkam in volilcem, ki so glasovali za SDS,” je v nedeljo zvečer povedal za naš časopis. “Glasovali so za dober, kvaliteten program, za konkretne rešitve in seveda za dobro kadrovsko ekipo, ki bi bila pripravljena te rešitve v dobro Slovenije tudi uveljaviti. Mislim, da na teh volitvah niso bili v ospredju samo programi in delo posameznikov, ampak tudi druge okoliščine, ki so pretehtale, vendar je potrebno rezultat v vsakem primeru spoštovati, tako ga tudi jaz spoštujem,” je ocenil razočaran nad izidom stranke. Včeraj ga za dodatna pojasnila, kako bo deloval kot poslanec v spremenjenih političnih ravnotežjih in kako bo zastopal lokalne interese, nismo uspeli priklicati.
Pahor misli na zasedanje sveta Evrope
Borut Pahor (48), predsednik vlade, ki opravlja tekoče posle, se je tudi prek Primorskih novic želel zahvaliti volilkam in volilcem za podporo. “Iskrena hvala vsem, ki so nas visoko, na Primorskem nadpovprečno visoko, podprli. To bom znal ceniti,” je dejal. Na vprašanje, ali pričakuje povabilo v koalicijo, je bil zadržan: “Vse ostalo je stvar prihodnjih dni in tednov, za zdaj ne morem ničesar reči. Sicer pa se pripravljam na zasedanje sveta Evrope, to je še moja naloga.” Spomnili smo ga, da je Zoran Jankovič v nedeljo prek Primorskih novic Primorski obljubil vnovičen gospodarski razcvet. “Iz njegovih ust v božja ušesa. Pri tem bomo sodelovali ali kot koalicija ali kot opozicija,” je odločen.
Bevku peti, Brulcu drugi mandat
Samo Bevk (55), profesor zgodovine in umetnostne zgodovine, je zaupanje volilcev dobil že petič. “Očitno so nagradili moje dosedanje delo,” ocenjuje. “Zdaj je treba čimprej oblikovati vlado in sprejeti vse ukrepe za zajezitev te velike gospodarske in socialne krize,” poudarja. Po njegovem imamo vlado že predolgo brez polnih pooblastil. Poudarja, da bo v novem sklicu treba ohraniti socialno državo, a obenem poskrbeti za zagon gospodarstva in ohranitev delovnih mest. “Na Idrijskem in Cerkljanskem pa bom nadaljeval s projekti izboljšave cestnih povezav ter delovanje na področjih sociale, izobraževanja in kulture,” zagotavlja.
Mirko Brulc (65), vnovični poslanec SD, je noč na ponedeljek mirno spal. “V Ljubljani v nedeljo nismo zganjali cirkusa. Zahvaljujem se volilkam in volilcem, presenečen sem nad njihovim odzivom v tako zahtevnem volilnem okraju. Torej poznajo moje minulo delo,” pravi Brulc. SD je v Novi Gorici-okolica, dobil več kot 22 odstotkov glasov. Brulc upa na povabilo v koalicijo. “A tudi v opoziciji ni treba vsemu nagajati, moramo se strezniti in si pomagati,” je prepričan. “Na lokalni ravni bom v tej ali oni vlogi opozarjal na nujnost zavarovanja bolnišnice v Šempetru, da ne pride do kakšnih privatizacij, preprečiti moramo nevarnost, da postane le nek velik zdravstveni dom. Dokončati je treba varstveno delovni center v Novi Gorici in urediti sistem Vogršček. Na vse to je treba gledati ne zgolj z lokalne, temveč tudi z vsedržavne ravni,” je naštel.
Eva Irgl (35) dan po vnovični izvolitvi za poslanko v vrstah SDS ni bila preveč zgovorna. Želeli smo jo povprašati, kaj pričakuje od novega sklica parlamenta in kako ocenjuje svoj volilni uspeh - v nedeljo jo je podprlo približno deset odstotkov manj Ajdovcev kot na volitvah leta 2008 -, a smo prek predstavnice za stike z javnostmi dobili le skop odgovor. “Zahvaljujem se vsem volilkam in volilcem za izkazano zaupanje. Še naprej bom delala odgovorno in pošteno,” je tako bralcem PN sporočila Irglova.
Roberto Battelli, ki mu ni bilo treba trepetati za izvolitev, saj je bil edini kandidat manjšine, pravi: “Želel bi, da bi mandatar v koaliciji zbral kredibilne in odgovorne partnerje in da bo uspel vzpostaviti dialog s socialnimi partnerji. Le tako bi lahko zastavili in izpeljali nujne reforme. Vsi bomo morali zategniti pas in znižati standard. Pripadniki manjšine bomo delili usodo celotne družbe. A kot izvoljeni predstavnik manjšine moram dobiti zagotovila o izvajanju pravic, ki nam gredo, sicer bomo plačali dvojno ceno: najprej kot vsi državljani, potem kot manjšina. Reforme morajo biti pravične, a pravic manjšine ne smejo okrniti. Če me bo mandatar poklical, bom želel ta zagotovila. V nasprotnem primeru ne more računati na našo podporo.”
PETRA VIDRIH, JANA KREBELJ, SONJA RIBOLICA
