V EU nova varnostna strategija

BRUSELJ, STRASBOURG> Glavni predlog je vzpostavitev protiterorističnega središča za boljšo izmenjavo informacij pod okriljem Europola. Evropski poslanci so kritični, da je strategija pomanjkljiva.

Komisija je prevetritev varnostne strategije iz leta 2010 načrtovala že minulo leto, nato je po terorističnih napadih v Franciji in na Danskem v začetku leta obljubila še odločnejše ukrepanje.

Čeprav je prvi podpredsednik komisije Frans Timmermans januarja napovedal, da bo nova varnostna strategija osredotočena na zakonodajo o uporabi podatkov o letalskih potnikih (PNR) in krepitev schengenskega območja, je usmerjena zlasti v izboljšanje sodelovanja med članicami in institucijami EU ter med EU in tretjimi državami.

“Terorizem ter organizirani in spletni kriminal so kompleksni in stalno spreminjajoči se izzivi, ki prečkajo evropske meje,” je poudaril Timmermans v razpravi na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta v Strasbourgu. Izzivi niso novi, so pa bolj kompleksni in terjajo boljše ukrepanje, je opozoril.

Komisija tako v strategiji zlasti poziva članice k tesnejšemu sodelovanju v boju proti terorizmu ter organiziranemu in spletnemu kriminalu. Notranja varnost je namreč suverena pristojnost članic, ki so načeloma zadržane do delitve zaupnih informacij.

Sodelovanje in usklajevanje

Evropejci pričakujejo sodelovanje in usklajevanje, medsebojno zaupanje in delitev informacij, je poudaril evropski komisar za notranje zadeve Dimitris Avramopulos.

Za izboljšanje sodelovanja med članicami komisija predlaga vzpostavitev evropskega protiterorističnega središča za izmenjavo informacij med nacionalnimi organi pod okriljem evropskega policijskega urada Europola, ustanovljenega leta 1995 za učinkovitejše sodelovanje v boju proti kriminalu.

V komisiji poudarjajo, da ne gre za ustanavljanje nove institucije ali preobrazbo Europola v evropski FBI, temveč za izboljšanje sodelovanja med obstoječimi organi na podlagi veljavne zakonodaje.

Strategija predvideva tudi osvežitev skupnega pravnega okvira za soočanje s problemom tujih terorističnih borcev, ostrejše ukrepanje proti financiranju teroristov, prevetritev zakonodaje proti nezakoniti trgovini z orožjem in krepitev sodelovanja z internetnimi družbami v boju proti teroristični propagandi na spletu.

Strategija po Avramopulosovih besedah temelji na petih načelih: spoštovanje temeljnih pravic, preglednost, odgovornost in demokratični nadzor, boljše izvajanje obstoječih ukrepov, boljše izkoriščenje obstoječih agencij in politik EU ter boljša uskladitev notranjih in zunanjih varnostnih politik.

Podpora državam izven EU

Poudarek je tudi na pomoči partnerskim državam in regionalnim organizacijam pri preventivi na področju boja proti terorizmu ter soočanja s konflikti, tihotapljenjem in ekstremizmom. EU ključnim tretjim državam obljublja učinkovito podporo pri gradnji zmogljivosti za zagotavljanje varnosti in stabilnosti.

Avramopulos je ob tem poudaril, da je treba evropsko varnostno strategijo obravnavati v tesni povezavi z migracijsko strategijo, ki jo bo komisija predstavila maja.

Komisija je v strategiji obljubila tudi prizadevanja za čimprejšnjo uveljavitev sporne zakonodaje o uporabi podatkov o letalskih potnikih (PNR) in o varstvu podatkov, a konkretnih novih predlogov današnja strategija ne vključuje. Prav tako ne prinaša konkretnih predlogov za krepitev schengenskega območja, ki se sicer pričakujejo od komisije.

Čeprav je Avramopulos večkrat poudaril pomen ravnotežja med varnostjo in svobodo v boju proti terorizmu, kar vseskozi izpostavljajo tudi evropski poslanci, je bil odziv pretežno kritičen.

Evropski poslanci strategiji očitajo, da je pomanjkljiva, premalo ambiciozna in da ne prinaša nič novega ter da ne zagotavlja ustreznega ravnotežja med ukrepi za zagotovitev varnosti in za zavarovanje temeljnih pravic.

V odzivu na osrednjo točko strategije, predlog za vzpostavitev evropskega protiterorističnega središča pod okriljem Europola, so evropski poslanci opozorili na kadrovsko podhranjenost Europola, ki je strategija ne obravnava.

Odzivi na strategijo

Evropska poslanka iz vrst socialdemokratov Tanja Fajon, sopredsedujoča parlamentarni skupini za boj proti terorizmu, je opozorila, da je strategija pomanjkljiva in brez novosti ter da vzbuja skrb, da se varnost postavlja pred zaščito temeljnih pravic.

Fajonova je komisijo pozvala, naj analizira pojav evropskih tujih borcev in izdela strategijo za vračanje mladih, ki želijo zapustiti Islamsko državo v Iraku in Siriji, ter naj na dnevni red uvrsti vprašanje uvedbe dovoljenja staršev za potovanje mladoletnih otrok v tujino.

Evropska poslanka iz vrst Zelenih Rebecca Harms je obžalovala, da je temeljna ideja v boju proti terorizmu in radikalizaciji evropski PNR.

Kritična je tudi nepovezana evropska poslanka Marine Le Pen, ki meni, da EU sploh ne ukrepa za ustavitev islamskih teroristov, saj ni storila nič za krepitev evropskih mej in za ustavitev nezakonitih migracij.

Več evropskih poslancev je obžalovalo, ker strategije niso prejeli dovolj hitro, da bi jo lahko temeljito preučili pred razpravo s komisijo. Prav tako jih je več obžalovalo, da strategija ne pokriva natančneje notranjega varnostnega vidika.

STA