V Evropskem parlamentu o jedrskih odpadkih

BRUSELJ> Poslanci Evropskega parlamenta so v sredo razpravljali predvsem o poročilu poslanke Romane Jordan Cizelj glede predloga direktive o upravljanju z izrabljenim jedrskim gorivom in radioaktivnimi odpadki. Poročevalka se je med drugim zavzela za možnost izvoza teh odpadkov izven EU ob strogih pogojih.

Osnovni pogoj za to je - kot je v svojem poročilu zapisala in v sredini razpravi ponovila Jordan Cizljeva - da radioaktivne odpadke izvažajo le v tiste države, v katerih glede upravljanja z njimi veljajo enako visoki standardi kot v EU.

Evropska komisija proti izvozu odpadkov v tretji svet

Evropska komisija v svojem predlogu direktive predvideva prepoved izvoza jedrskih odpadkov v tretje države. Evropski komisar za energijo Günther Oettinger je v sredo odločno ponovil, da ta izvoz ni v evropskem interesu, in poslance pozval, naj glede tega podprejo restriktivno rešitev.

Mnenja poslancev o tem so zelo različna. So pa po drugi strani precej soglasni glede stališča Jordan Cizljeve, da morajo glavno odgovornost za varno ravnanje z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim jedrskim gorivom nositi tiste države članice EU, ki jih proizvedejo.

Denar za nadzor nad odpadki

Podobno je bilo tudi glede poslankinih priporočil, ki v primerjavi s predlogom Evropske komisije še dodatno krepijo zahteve za zagotavljanje denarja za ravnanje z izrabljenim gorivom in radioaktivnimi odpadki ter za nadzor nad njimi. Poslanci so se namreč strinjali, da mora biti ravnanje s temi odpadki v Evropi na najvišjih varnostnih standardih, ustrezno financiranje pa je pri tem nujen predpogoj. Da je treba zagotoviti dovolj denarja za ravnanje z odpadki na dolgi rok, je prepričan tudi komisar Oettinger.

Se obeta recikliranje jedrskih odpadkov?

Izpostavili pa so še vrsto drugih bistvenih dejavnikov, kot so strokovnost in zaščita vseh, ki sodelujejo pri ravnanju z jedrskimi odpadki, informiranje in vključevanje javnosti, kompetentni nadzorni organi in iskanje novih tehnoloških rešitev.

V luči slednjega so poslanci podprli stališče Jordan Cizljeve, da je treba pri reševanju končnega odlaganja odpadkov upoštevati tako imenovano načelo povratnosti - da se v prihodnosti omogoči ponoven dostop do njih in njihovo recikliranje, če bi to omogočale naprednejše tehnološke rešitve. Da to načelo podpira, je bilo razbrati tudi iz komisarjevih besed.

Bodo države članice upoštevale predloge?

Jordan Cizljeva je poudarila, da gre za doslej prvi zakonodajni dokument na ravni EU na področju ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim jedrskim gorivom. A čeprav je poročevalka ob koncu izrazila pričakovanje, da bodo države članice EU in Evropska komisija upoštevale njihove predloge, so poslanci v sredo večkrat nezadovoljni opozorili na dejstvo, da ima parlament pri sprejemanju te zakonodaje zgolj posvetovalno vlogo in ne soodloča.

STA