V Evropskem parlamentu pozivi k solidarnosti ob epidemiji covida-19

BRUSELJ > Evropski parlament je zaradi novega koronavirusa tokratno plenarno zasedanje preselil iz Strasbourga v Bruselj ter ga močno skrajšal - omejil se je le na štiri nujne razprave, vse bodo danes.

Ključna sta solidarnost in sodelovanje držav

Evropski komisar za upravljanje kriz Janez Lenarčič je poslancem povedal, da je v zadnjih šestih tednih usklajeval delo Evropske komisije, da bi ugotovili, kaj je treba narediti ter kdo in kdaj naj bi to naredil. "Ne bi smelo biti dvoma: Ta kriza kliče po usklajenem odzivu, solidarnost in sodelovanje sta ključna," je poudaril komisar.

Države članice so po njegovih besedah to že ugotovile, komisija pa jih podpira. Kot je pojasnil, bo Bruselj sodeloval z državami ter preučil vse možnosti za pomoč državam, ki bodo utrpele gospodarsko škodo.

Ukrepi vplivajo na vsakdanje življenje, gospodarstvo in podjetja

Evropska komisarka za zdravje Stella Kiriakides je poudarila, da bodo prihodnji dnevi in meseci odločilni. Države članice si morajo po njenih besedah še naprej odločno prizadevati za zajezitev širjenja virusa. Priznala je, da ukrepi vplivajo na vsakdanje življenje, gospodarstvo in podjetja. "Države ne sprejemajo ukrepov zlahka, a če jih sprejmejo, jih je treba dosledno spoštovati," je izpostavila komisarka, ob tem pa opozorila tudi na škodljiv vpliv lažnih novic.

Tudi ona je menila, da je napočil trenutek za solidarnost med državljani, med državami in znotraj držav. "Deliti moramo vire, opremo, znanje." Kot je še dejala, ne moremo ravnati kot običajno, saj smo se znašli v posebnih okoliščinah, v katerih mora vsak prevzeti svojo odgovornost.

Ukrepi držav niso usklajeni

K solidarnosti so pozvali tudi številni evroposlanci, ki so sodelovali v razpravi. Nekateri, med njimi vodja politične skupine Evropske ljudske stranke (EPP) Manfred Weber, so bili kritični do Nemčije in drugih držav, ki so ustavile izvoz zaščitnih mask. Weber je poudaril tudi, da ukrepi držav niso usklajeni, ter se zavzel za sveženj ukrepov za gospodarstvo.

Predsednica skupine socialistov in demokratov (S&D) Iratxe Garcia Perez je menila, da bi morali državam dovoliti posebne ukrepe za zaščito gospodarstva in delovnih mest, Evropska investicijska banka pa bi morala pomagati malim in srednjim podjetjem.

Več poslancev, med njimi Frederique Ries (Renew) je tudi pozvalo, da ne smemo zapasti v paniko, in posvarilo pred lažnimi novicami.

Situacija primerljiva z vojno

"To situacijo lahko primerjamo z vojno," je izpostavila Italijanka Silvia Sardone iz desne skupine Identiteta in demokracija (ID). Bila je kritična do Evropske unije, češ da ne ukrepa zadostno, da je neučinkovita, nima skupnih ukrepov za to epidemijo. "Sram me je Evrope, ki pušča na cedilu države, podjetja, državljane," je dejala. Po njenem potrebuje Evropa obsežen investicijski načrt.

Sopredsedujoča zelenih Ska Keller (Zeleni) je ocenila, da se iz epidemije covida-19 lahko naučimo, da moramo okrepiti zdravstvene sisteme, da moramo vzpostaviti socialne sisteme, ki omogočajo, da ljudje lahko ostanejo v karanteni. Lahko se tudi naučimo razpršiti gospodarstvo, da ne bomo odvisni le od ene regije. Tudi ona je pozvala k sodelovanju in solidarnosti.

“Ne smemo se prepustiti paniki”

Več poslancev je bilo kritičnih, da dosedanji ukrepi Evropske unije ne zadostujejo, da bi preprečili širjenje novega koronavirusa. Med kritiki je bilo več evroposlancev iz Italije. Na njihove očitke se je med razpravo odzvala slovenska evroposlanka Ljudmila Novak (EPP/NSi), ki je vprašala, ali je Italija storila vse, kar je potrebno. Spomnila je, da so tudi v Sloveniji ljudje, ki so se z novim koronavirusom okužili v Italiji.

Irena Joveva (Renew/LMŠ) je opozorila, da v resnih razmerah ob epidemiji ne potrebujemo panike, ne smemo biti brezbrižni ter ne smemo zaupati samooklicanim strokovnjakom.

Tudi Franc Bogovič (EPP/SLS) je posvaril, da se ob epidemiji ne smemo prepustiti paniki, temveč moramo poiskati rešitve za stanje, ki je ponekod alarmantno. Pri tem ne smemo pozabiti na gospodarstvo, ki bo zagotovo utrpelo škodo. "Potrebujemo ukrepe na ravni posameznih držav, pa tudi na ravni EU," se je zavzel.

Da ni čas za paniko, je ob koncu razprave poudarila tudi komisarka Kiriakidesova. S poslanci se je strinjala tudi, da so lažne novice v tem času izredno nevarne, in poudarila, da komisija že ukrepa.

Okrepiti Evropski center za nadzor bolezni

Več evroposlancev je opozorilo na nujnost okrepitve Evropskega centra za nadzor bolezni. Komisarka jih je pomirila, da si komisija že prizadeva za to. Tistim, ki jih je skrbelo pomanjkanje zdravil, je zagotovila, da po dosedanjih podatkih o tem ni poročil, je pa res, da je velika odvisnost od tretjih držav.

Kiriakidesova je še opozorila, da se razmere na terenu neprenehoma spreminjajo in da ni enega odgovora za vse države.

"Trenutno nismo vsi v enakih razmerah, nekateri so huje prizadeti, zato je nujna solidarnost," je ob zaključku razprave dejal tudi Lenarčič. Opozoril je, da brez solidarnosti ne bomo prišli daleč, saj stvari ne bodo delovale. Dodal je, da moramo naprej delati na pripravljenosti in preprečevanju bolezni.