V FJK po novem deset deželnih poslancev manj

TRST> Izjema so le dežele Doline Aoste in Tridentinske-Južne Tirolske, kjer ostaja število deželnih poslancev nespremenjeno.

Za izvolitev vsakega poslanca bo po novem potrebnih 25.000 glasov

Na podlagi novega ustavnega zakona bo tudi deželni parlament FJK štel manj poslancev in sicer se bo število znižalo od sedanjih 59 na 49. Tako bo novi deželni parlament po aprilskih volitvah - izteka se namreč mandat sedanji desnosredinski upravi predsednika Renza Tonda - štel deset poslancev manj. Za izvolitev vsakega poslanca bo po novem potrebnih 25.000 glasov, medtem ko jih je bilo doslej potrebnih 20.000.

Ustavni zakon so podprle vse večje politične sile, imele pa so podporo javnosti, saj je bil glavni razlog zanj zmanjšanje stroškov delovanja deželnih parlamentov.

Z novimi določili se zmanjšujejo tudi možnosti za izvolitev predstavnikov slovenske narodnosti

Vendar se z novimi določili zmanjšujejo tudi možnosti za izvolitev predstavnikov slovenske narodnosti v deželni parlament FJK, kar med številnimi političnimi predstavniki znotraj slovenske narodne skupnosti povzroča zaskrbljenost.

Tako je deželni tajnik stranke Slovenska skupnost (SSk) Damijan Terpin v sporočilu za javnost obžaloval odločitev poslanske zbornice, ki po njegovem mnenju pomeni znižanje ravni zaščite manjšine. To se bo po njegovi oceni nedvomno poznalo že na bližnjih deželnih volitvah, ko obstaja tveganje, da bo le SSk imela konkretne možnosti za potrditev svojega poslanca. Problem pa se postavlja za ostale stranke, saj bo tržaško okrožje izgubilo eno ali dve poslanski mesti, goriško pa eno.

Podobnega mnenja je tudi predsednik tržaškega pokrajinskega sveta Maurizio Vidali, ki tudi pripada SSk. Zanj je odločitev poslanske zbornice dodaten dokaz, da ima italijanski parlament glede zaščite in zastopanosti manjšin dvojna merila, saj se ni dotaknil števila deželnih svetnikov v Dolini Aoste in na Tridentinskem-Južnem Tirolskem, medtem ko bo v FJK veliko težje izvoliti predstavnike slovenske narodne skupnosti.

Kritična sta tudi sedanja deželna poslanca v parlamentu FJK

V izjavah za Primorski dnevnik sta svojo negativno kritično oceno odločitve poslanske zbornice izrazila tudi oba sedanja deželna poslanca v parlamentu FJK Igor Kocijančič (Mavrična levica) in Igor Gabrovec (SSk).

Za Kocijančiča je skoraj paradoksalno, da se prav teden pred slovesno sejo deželnega parlamenta, na kateri bo govor o posebnem statutu, ki ga FJK ima prav zaradi prisotnosti jezikovnih manjšin, ta dežela znajde v položaju, ko bo spričo novih določil zelo težko izvoliti manjšinskega predstavnika v deželni parlament. Po Kocijančičevem mnenju je bolj tvegana tudi edina možnost olajšane izvolitve slovenskega predstavnika, ki sloni na možnosti dogovora med SSk in kako drugo stranko, ker se s krčenjem razpoložljivih poslanskih mest zmanjšuje tudi razpoložljivost tovrstnih dogovorov.

Tudi za Gabrovca krčenje števila deželnih poslancev zmanjšuje možnost zastopanosti tako političnih kot narodnih manjšin. Zanj to ni toliko problem SSk, saj ima v primeru dogovora z večjo stranko še vedno nespremenjen enoodstotni volilni prag, kot za vsakega drugega Slovenca, ki kandidira na katerikoli listi večinskih strank. Po njegovem mnenju je zgrešen že sam princip, po katerem se oteži zastopanost političnih manjšin oziroma manjših strank, saj taka ureditev nagrajuje velike in močne stranke in slabi oziroma onemogoča nastop majhnim.

Drugačnega mnenja pa je Štefan Čok

Drugačnega mnenja pa je slovenski predstavnik Demokratske stranke (DS) in tržaški pokrajinski svetnik Štefan Čok. Za Primorski dnevnik je poudaril, da je njegova stranka že pred časom podprla znižanje števila deželnih poslancev, ker je to pričakovala velika večina volivcev. Glede zmanjšanja možnosti izvolitve slovenskih predstavnikov na listah italijanskih strank pa je Čok mnenja, da se bodo - v primeru DS - Slovenci znotraj te stranke morali potruditi, da evidentirajo take kandidate, ki bodo sposobni zbrati zadostno število preferenčnih glasov za izvolitev.

STA