V Franciji se obeta tesen izid predsedniških volitev

PARIZ> Potem ko je nekaj časa kazalo, da bo Nicolas Sarkozy zmagal v prvem krogu, a doživel poraz v odločilnem drugem, najnovejše raziskave javnega mnenja kažejo, da bo v nedeljo za Francoisa Hollandea glasovalo nekaj manj kot 30 odstotkov volivcev, za Sarkozyja pa vsaj dve odstotni točki manj. V drugem krogu naj bi socialist prepričljivo slavil. Zbral naj bi od 56 do 58 odstotkov glasov.

Sarkozyu je škodilo omahovanje

Kot piše desnosredinski francoski dnevnik Le Figaro, se očitno Sarkozyju maščuje omahovanje med dvema strategijama, ko je skušal po eni strani pritegniti sredinske volivce, po drugi strani pa je nagovarjal skrajno desne.

Poleg predsednika Sarkozyja, ki je kandidat desnosredinske Unije za ljudsko gibanje (UMP), in Hollanda iz vrst socialistov kot največje opozicijske stranke, se za predsedniški položaj potegujejo še skrajni levičar Jean-Luc Melenchon, voditeljica skrajno desne Nacionalne fronte Marine Le Pen in sredinski kandidat Francois Bayrou.

Kandidirali bodo tudi Eva Joly, Philippe Poitou, Natalie Arthaud, Jacques Cheminade in Nicolas Dupont Aignan, ki pa jim raziskave napovedujejo minimalno število glasov.

Obljublja konkurenčnost in inovativnost

V ospredju predvolilne kampanje je bila kriza, ki tudi Franciji ne prizanaša. Le sredi marca, ko je islamski skrajnež Mohamed Merah na jugu države ubil sedem ljudi, se je pozornost javnosti za nekaj časa preusmerila na varnostna vprašanja.

A napadi v Toulouseu očitno niso pomembneje vplivali na mnenje volivcev, saj se podpora predsedniku Sarkozyju, čigar ravnanje v napetih trenutkih je javnost sicer ocenila kot primerno, ni povečala.

Sarkozy, ki se spričo težkih razmer ob koncu prvega mandata ne more hvaliti z dosežki, volivcem obljublja, da bo Francija v njegovem morebitnem drugem mandatu okrepila konkurenčnost, inovativnost in investicije ter znižala javno porabo.

Zamrznil bi francoska vplačila v blagajno EU

Že poleti naj bi parlament odločal o zapisu fiskalnega pravila o uravnoteženih javnih financah v ustavo, do leta 2016 pa naj bi Francija javne finance uravnotežila. To naj bi dosegli z varčevanjem in dvigom davka na dodano vrednost na 21,5 odstotka, Sarkozy pa napoveduje tudi uvedbo davka na finančne transakcije.

Med kampanjo je predsednik nemalo pozornosti ne le francoske javnosti zbujal s predlogi glede prihodnje politike do EU. Zavzel se je na primer za revizijo schengenskega sporazuma, kjer bi državam dal možnost, da omejijo svobodo gibanja, zahtevati namerava zamrznitev francoskih vplačil v blagajno EU za obdobje 2014-2020 pri sedanjih 19 milijardah evrov letno, pod vprašaj je znova postavil neodvisnost Evropske centralne banke.

Hollande bi krepko obdavčil bogate

Njegov izzivalec Hollande, ki bo, če bo izvoljen, prvi socialistični predsednik Francije po Francoisu Mitterrandu, po drugi strani pod vprašaj postavlja evropski fiskalni pakt. Napoveduje njegovo revizijo, da bi pakt v večji meri vključeval določila o spodbujanju rasti in evropski solidarnosti.

Tudi socialist napoveduje, da bo do konca mandata uravnotežil javne finance, pri čemer stavi predvsem na davke ter med drugim napoveduje kar 75-odstotno obdavčitev najbogatejših. Zaostriti namerava nadzor nad finančnim sektorjem in rešiti vprašanje brezposelnosti mladih.

Stroški dela za desetino večji kot v Nemčiji

Kdor koli bo predsednik, je jasno, da bo moral ukrepati. Francija se namreč sooča z desetodstotno stopnjo brezposelnosti, njen javni dolg presega 90 odstotkov bruto domačega proizvoda in še raste, francoska javna poraba pa predstavlja kar 54 odstotkov BDP.

Država je vse manj konkurenčna. Stroški dela v Franciji so danes po navedbah britanskega časnika The Economist kar za deset odstotkov višji kot v sosednji Nemčiji, sicer glavni gospodarski partnerici.

Zvezda volilne tekme je radikalni levičar

A mnogih francoskih volivcev napovedi varčevanja ne prepričajo in se raje navdušujejo nad radikalnim levičarjem Melenchonom, ki je postal zvezda volilne kampanje. Poziva k zvišanju minimalne plače za 20 odstotkov, podjetjem, ki poslujejo z dobičkom, bi prepovedal odpuščanje delavcev ter plače omejil pri 360.000 evrih letno.

Čeprav njegovi tekmeci opozarjajo, da je Melenchonov program skregan z realnostjo, ga podpira kar okoli 15 odstotkov volivcev. Tako se s kandidatko skrajne desnice poteguje za tretje mesto na volitvah.

Medtem ko utegne Melenchon v prvem krogu prevzeti del Hollandeovih volivcev, bo Le Penova glasove jemala Sarkozyju. Kljub temu ni pričakovati, da bi ponovila uspeh svojega očeta Jean-Marieja, ki se je uspel celo prebiti v drugi krog volitev. Sarkozyju na desni sredini glasove jemlje tudi Bayrou.

Predsednik si oblast deli z vlado

V Franciji imajo polpredsedniški sistem, v katerem si predsednik republike izvršilno oblast deli z vlado. Predsednik imenuje premierja, pri čemer mora imeti ta večino v parlamentu. Parlamentarne volitve bodo sicer junija.

Predsedniški mandat traja pet let, število mandatov je omejeno na dva. Doslej le enemu predsedniku pete francoske republike - Valeryju Giscard d'Estaingu - ni uspela ponovna izvolitev.

V nedeljo bodo volišča odprta do 20. ure. Ob zaprtju bodo v Franciji objavili izide vzporednih volitev, medtem ko naj bi jih frankofonski mediji v Belgiji in Švici objavili že dve uri prej.

STA

Nicolas SarkozyReuters