V Grčiji brez dela več kot 30.000 javnih uslužbencev

Svet
, posodobljeno:

Grške oblasti, ki so v nedeljo sporočile, da bo javnofinančni primanjkljaj države letos znašal 8,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), naj bi zdaj, da bi izpolnil zaveze, dane za posojilo EU in Mednarodnega denarnega sklada (IMF), odpustile več kot 30.000 javnih uslužbencev.

Jezni grški študentje protestirajo proti varčevalnim ukrepom
Jezni grški študentje protestirajo proti varčevalnim ukrepomYannis Behrakis

ATENE> Grški časnik Adesmesftos Typos piše, da bo grška vlada omenjene javne uslužbence umestila med “začasne delovne rezerve”. Ti uslužbenci bodo leto dni prejemali zgolj 60 odstotkov plače, po letu dni pa bo njihovo delovno razmerje prekinjeno, piše v časniku.

Odpuščanja čakajo tiste, ki so tik pred upokojitvijo

Atene bodo skušale ukrep, ki naj bi Grčiji do leta 2012 prinesel 300 milijonov evrov, omiliti tako, da bosta med 30.000 javnimi uslužbenci dve tretjini takšnih, ki so tik pred upokojitvijo. Preostala tretjina uslužbencev, ki bodo izgubili delo, je iz državnih podjetij, ki naj bi tako ali tako zaprla svoja vrata.

Grke čaka še nekaj neprijetnih posledic

V nedeljo je grška vlada sporočila, da bo letošnji grški javnofinančni primanjkljaj znašal 8,5 odstotka BDP, potem ko je bil junija zastavljen cilj primanjkljaj letos znižati na 7,6 odstotka BDP. Javnofinančni primanjkljaj bo višji od sprva napovedanega tudi prihodnje leto. Grško finančno ministrstvo meni, da bo primanjkljaj dosegel 6,8 odstotka BDP, po prvotnem cilju pa naj bi znašal 6,5 odstotka BDP. To bo imelo neprijetne posledice za Grke. Varčevalnim ukrepom, napovedanim v zadnjih treh mesecih, ki so se izkazali za nezadostne, se bodo namreč pridružili novi. Med že napovedanimi ukrepi so periodično zviševanje davkov, znižanje plač v javnem sektorju, znižanje pokojnin in podobno.

Če Grčija ne bo dobila naslednjega obroka, bo bankrotirala

Tako imenovana trojka, ki jo sestavljajo predstavniki Evropske komisije, Evropske centralne banke (ECB) in IMF, bo ta teden nadaljevala pogovore z grškimi oblastmi, pri čemer se bo osredotočila zlasti na grško izpolnjevanje zavez na področju privatizacije. S tega naslova naj bi namreč Atene do leta 2015 pridobile 50 milijard evrov.

Trojka bo na podlagi pogovorov odločila, ali Grčiji izplačati naslednjo tranšo lani dogovorjenega posojila, težkega 110 milijard evrov. Če Grčija obroka, ki znaša osem milijard evrov, ne bo dobila, bo bankrotirala.

STA