V Hirošimi pozivajo k jedrski razorožitvi
Japonski premier Naoto Kan je danes na slovesnosti ob 66. obletnici ameriškega napada z atomsko bombo na Hirošimo ponovno pozval k jedrski razorožitvi in uničenju jedrskega orožja. V luči jedrske krize po nesreči v nuklearki v Fukušimi se je zavzel tudi za spremembo japonske energetske politike.
HIROŠIMA> Kot je poudaril Kan na slovesnosti v Parku miru v Hirošimi, bi si morala Japonska prizadevati, da bi postala družba, ki ne bo odvisna od jedrske energije, poročajo tuje tiskovne agencije.
Tudi župan Hirošime Kazumi Macui je poudaril, da se je po potresu in cunamiju 11. marca zaupanje Japoncev v jedrsko energijo razblinilo. "Japonska vlada mora čim prej spremeniti svojo energetsko politiko, da bi si znova pridobila razumevanje in zaupanje ljudi," je poudaril.
Zaradi “Dečka” na sto tisoče žrtev
Današnje slovesnosti ob 66. obletnici ameriškega napada z atomsko bombo se je udeležilo okrog 50.000 ljudi. Štiri tone težka bomba iz obogatenega urana, poimenovana "Little Boy" oziroma Deček je eksplodirala ob 8.15 po lokalnem času v višini 567 metrov nad Hirošimo. Eksplozija je povzročila udarni val, ki je z močjo 35 ton na kvadratni meter in hitrostjo 440 metrov na sekundo uničil stavbe in ljudi.
V krogu 500 metrov okrog središča eksplozije so skoraj takoj umrli vsi ljudje. Zaradi neposrednih posledic bombe je samo do konca leta 1945 umrlo okrog 140.000 ljudi. Poznejše posledice izpostavljenosti sevanju pa se vse do danes med drugim kažejo v obliki raka na ščitnici, pljučih, prsih in levkemije.
“Debelinko” pobil prek 70.000 ljudi
Tri dni pozneje je napad z jedrskim orožjem, ki so ga ZDA nad Hirošimo uporabile prvič v zgodovini človeštva, doletel še mesto Nagasaki. Nad njim je eksplodirala bomba z imenom "Fat man" ali Debelinko s plutonijevo sredico. Za posledicami eksplozije je takoj umrlo okrog 40.000 ljudi, skupno pa naj bi posledice zahtevale prek 70.000 žrtev.
Japonska je šest dni po napadu na Nagasaki razglasila kapitulacijo, s čimer se je končala druga svetovna vojna. Ameriški vojaški strategi in politiki so uporabo jedrskega orožja dolgo predstavljali kot edini izhod iz vojne. STA
