V Hongkongu množične aretacije aktivistov in politikov

HONGKONG > Med prijetimi je več članov opozicijskih strank, okoli 20 opozicijskih predstavnikov v lokalnih svetih, dva akademika in odvetnik za človekove pravice. Policisti naj bi poleg aretacij izvedli tudi preiskavo stanovanja pridržanega aktivista Joshue Wonga in odvetniško pisarno Ho Tse Waija. Pritiskali so tudi na medije, naj jim predajo določene informacije, poroča britanski BBC.

Opozicijske stranke trdijo, da gre za ukrepanje v skladu z lani uvedenim zakonom o nacionalni varnosti, s katerim se je Peking odzval na mesece trajajoče proteste, na katerih so med drugim zahtevali ohranitev demokratičnih svoboščin.

Danes prijeta skupina je bila vpletena v izvedbo primarnih volitev julija lani, s katerimi so opozicijske stranke želele ugotoviti, kateri kandidati bi imeli najboljše možnosti na za september predvidenih volitvah v hongkonški parlament. Na njih je glasovalo več kot 600.000 ljudi, septembrske volitve pa so bile zaradi pandemije covida-19 naposled preložene.

Opozicijske skupine so upale, da bi jim osvojitev večjega števila sedežev prinesla dovolj moči, da bi lahko blokirali vladne predloge in okrepili pritisk za demokratične reforme. Voditeljica Hongkonga Carrie Lam je sicer že takrat posvarila, da bi primarne volitve lahko predstavljale prevrat.

Zakon o nacionalni varnosti je usmerjen k ukrepanju proti dejavnostim, ki jih kitajske oblasti dojemajo kot prevratniške, separatistične ali teroristične. Aktivisti so posledično od junija lani postali tarče odvzemov političnih funkcij in aretacij zaradi objav na družbenih medijih, številni so tudi zbežali v tujino.

Zakon je bil deležen ostrih kritik s strani organizacij za človekove pravice in zahodnih držav.

Minister Hongkonga za varnost John Lee je današnje aretacije označil za nujne in usmerjene proti skupini ljudi, ki naj bi poskušali “poriniti Hongkong v prepad”.

A operacija je že naletela na kritike v svetu. Antony Blinken, ki ga namerava novoizvoljeni ameriški predsednik Joe Biden imenovati za državnega sekretarja, je sporočil, da so oblasti napadle “tiste, ki se pogumno bojujejo za splošne pravice”. “Administracija Biden-Harris bo stala ob ljudeh Hongkonga in proti zatiranju demokracije s strani Pekinga,” je dodal po poročanju francoske tiskovne agencije AFP.

Odzvala se je tudi EU, ki je pozvala k takojšnji izpustitvi vseh prijetih. “Uveljavitev novega zakona o nacionalni varnosti je vir velike zaskrbljenosti za EU, ker se uporablja za zatiranje opozicije in dušenje političnih svoboščin,” je v Bruslju dejal tiskovni predstavnika Peter Stano.

Unija pozorno spremlja dogajanje in razmišlja tudi o možnosti sankcij, je dejal in spomnil, da je za sprejem tovrstnega ukrepa potrebno soglasje vseh držav članic. O Hongkongu bodo med drugim razpravljali zunanji ministri članic na srečanju, predvidenem 25. januarja, je še dejal.

Tudi nemška vlada je izrazila zaskrbljenost zaradi aretacij. “Z vidika nemške vlade so aretacije v Hongkongu naslednji mejnik v nizu zelo zaskrbljujočih dogodkov, ki smo jih videli v zadnjih nekaj mesecih,” je danes po poročanju nemške tiskovne agencije dpa dejala tiskovna predstavnica zunanjega ministrstva v Berlinu.

Dogodki so potrdili bojazen nemške vlade, da bo zakon o nacionalni varnosti spodjedel svoboščine, pravice in pravno državo, ki so zajamčene državljanom Hongkonga, je dejala. Poudarila je, da mora Kitajska vlada storiti vse, da izpolni svoje mednarodne zaveze glede Hongkonga.

Britanski zunanji minister Dominic Raab je aretacije označil kot “hud napad” na pravice in svoboščine mesta. “Množična aretacija politikov in aktivistov v Hongkongu je hud napad na hongkonške pravice in svoboščine, zaščitene s skupno izjavo,” je opozoril Raab, ki se je skliceval na sporazum Združenega kraljestva in Pekinga iz leta 1984, ki je utrl pot vrnitvi mesta izpod britanske pod kitajsko suverenost leta 1997.

1. julija 1997 je nekdanja britanska kolonija Hongkong spet postala del Kitajske in je urejena kot ločeno ozemlje po načelu “ena država, dva sistema”. V skladu z dogovorom naj bi sedem milijonov tamkajšnjih prebivalcev do leta 2047 uživalo visoko stopnjo avtonomije in veliko svoboščin. Julija lani je začel veljati nov zakon o nacionalni varnosti, ki ga kritiki zdaj označujejo kot “eno državo, en sistem”.