V Houstonu pogrebna slovesnost za žrtvijo policijskega nasilja

HOUSTON > Pogrebne slovesnosti za Floydom trajajo že šest dni in se bodo končale danes na pokopališču v predmestju Pearland, kjer bo pokopan poleg svoje mame, ki jo je 46-letni med umiranjem v Minneapolisu večkrat obupno klical na pomoč.

Od Floyda, ki je postal zadnji v vrsti simbolov do temnopoltih krivičnega ameriškega kazensko-pravnega sistema in institucionalnega rasizma v policijah, so se najprej poslovili v Minneapolisu, nato še v Severni Karolini, kjer je bil rojen.

Krsta s truplom je bila v ponedeljek na ogled v cerkvi The Fountain of Praise v Houstonu in mimo nje je šlo več kot 6000 ljudi. Na današnji pogrebni slovesnosti je glavni govornik ponovno poklicni aktivist iz New Yorka Al Sharpton, ki je že v Minnesoti vzpodbudil zbrane v skandiranje: “Snemi koleno z mojega vratu”.

Policijska kolena so na vratu temnopoltih Američanov praktično od konca obdobja rekonstrukcije po državljanski vojni, ko so se nekdanji lastniki sužnjev na jugu najprej organizirali v rasistične morilske skupine, kot je Ku Klux Klan.

Z nasiljem so takrat na novo osvobojenim sužnjem onemogočili uveljavljanje volilne pravice, nato pa začeli sprejemati zakone, s katerimi so temnopolte uradno in z zakoni zatirali vse do izbruha gibanja za državljanske pravice v 60. letih prejšnjega stoletja, ko se je uradno odpravila rasna segregacija.

Praktična segregacija in rasizem sta še vedno prisotna, sicer se ne bi sedaj dogajalo to, čemur je svet priča zadnja dva tedna. Šele sedaj se zaradi velikega javnega ogorčenja z javnih prostorov odstranjujejo spomeniki v državljanski vojni 1860-1865 poraženi južnjaški konfederaciji, ki stojijo v posmeh prizadevanjem za enakopravnost in v bolečino potomcev sužnjev.

Protesti so bili uvodoma spontano in deloma tudi organizirano nasilni, pa tudi tam, kjer uvodoma niso bili, so to postali v oblakih solzivca, točah gumijastih nabojev in mlatenja z gumijevkami.

Obenem je prvič doslej kljub primerom nasilja nad protestniki in nasilja nad policisti prišlo tudi do do doslej nepojmljivih prizorov druženja protestnikov in policistov, ki so se pridružili pohodom in tudi klečali v spomin na Floyda in druge podobne žrtve.

Kongresni demokrati v Washingtonu so sestavili predlog reform na zvezni ravni, na lokalnih ravneh pa oblasti tokrat hitreje ukrepajo proti policistom, ki so jih kamere ujele pri nepotrebnem nasilju. V zveznih državah in lokalnih skupnostih se odpirajo razprave o reformah policijske kulture, nastajajo pa tudi novi okopi za potrebe letošnjih predsedniških volitev.

Predsednik ZDA Donald Trump se je med protesti razglasil za predsednika zakona in reda ter na protestnike v Washingtonu poslal vojsko in policijo, da se je lahko fotografiral s svetim pismom pred bližnjo cerkvijo. Po nekaj uvodnih izrazih ogorčenja nad Floydovo smrtjo, se je postavil za zaščitnika policije pred spremembami.

Njegov odnos do sedanjih pretresov je jasen že od leta 2017, ko je v govoru pred policisti izzval navdušen aplavz, ko jim je priporočil, naj ne bodo preveč nežni z osumljenci.

Demokratski predsedniški kandidat Joe Biden je medtem v ponedeljek obiskal Floydovo družino, za pogrebno slovesnost pa prispeval video nagovor. Ob pozivih k reformam zavrača Trumpove obtožbe, da namerava policiji odvzeti sredstva.

Policijski sindikati in večina članov so sedaj še bolj kot doslej na strani republikanskega predsednika. To stališče je trenutno glede na ankete, v katerih velika večina Američanov zavrača policijsko nasilje in želi reforme, v manjšini.