V hrvaški vladi vse manj zaupanja med partnerji
Manj kot tri mesece po oblikovanju desne hrvaške vlade glavna partnerja v Banskih dvorih, HDZ in Most neodvisnih list, dopuščata možnost skorajšnje ločitve. V HDZ so nezadovoljni z reformami, ki jih predlaga Most, iz Mosta pa sporočajo, da HDZ ne bodo dovolili ogrožanja nacionalnih interesov.
ZAGREB > Podpredsednik vlade in šef Mosta Božo Petrov je v torek ocenil, da je treba prepustiti oblast, če v naslednjih treh ali štirih mesecih ne bodo uveljavili nujno potrebnih reform. Zaveda se tudi, da Most hitro izgublja podporo volilcev zaradi težav v vladi.
Petrov se je odzval na napovedi najmanjšega partnerja v vladi, stranke Bandić Milan 365 - Stranka dela in solidarnosti (BM365), da bodo morali kmalu preoblikovati vlado, posredno pa je napovedal, da bodo to storili brez Mosta.
Petrov je ocenil, da gre za poskus destabilizacije vlade, preden bodo naslednji teden sprejeli akcijski načrt za izvajanje reform. Meni, da so vpletene tudi nekatere interesne skupine ter da je v ozadju prodaja delnic hrvaške energetske družbe Ina madžarskemu Molu.
Pozval je podpredsednika vlade in predsednika HDZ Tomislava Karamarka, naj se javno ogradi od svojega prijatelja Joza Petrovića, ki je svetovalec Mola. Napovedal je, da ne bodo dovolili izdaje nacionalnih interesov, kot je prodaja Ine.
Petrović je bil član uprave Ine in je veljal za enega tesnih sodelavcev nekdanjega hrvaškega premierja Iva Sanaderja, ko so bile Molu prepuščene upravljavske pravice v Ini. Petrović in Sanader sta bila prejšnji teden priči Mola na arbitraži v Londonu, ki jo je prejšnja hrvaška vlada sprožila proti Molu zaradi spornega prevzema upravljavskih pravic v Ini.
Karamarko je v začetku tedna zatrdil, da sta s Petrovićem prijatelja ter da se ne namerava odpovedati svojim prijateljem.
V HDZ že dlje časa ne skrivajo nezadovoljstva nad potezami partnerjev iz Mosta, ki so nasprotovali imenovanju več ministrov, ki jih je predlagala največja vladna stranka. Niso zadovoljni niti s predlogi Mostovih reform, kot so ukinitev županij, reforma policijske uprave ali spremembe zakona o hrvaški centralni banki (HNB), ki bi omogočal državno revizijo dela poslovanja HNB.
Potem ko je Karamarko na predsedniških volitvah v HDZ prejšnjo nedeljo dobil mandat za še štiri leta na čelu stranke, so v HDZ začeli odprto govoriti o nujnosti preoblikovanja vlade in zamenjavah ministrov, ki “niso zadovoljili”. Ne izključujejo niti poskusa oblikovanja nove večine v parlamentu, napovedim o izrednih parlamentarnih volitvah pa se izogibajo.
O pogovorih s Karamarkom o preoblikovanju saborske večine je v torek jasno spregovoril tudi zagrebški župan in predsednik vladne stranke BM365 Milan Bandić, ki ima v poslanskem klubu pet poslancev. Pričakuje, da jih bo kmalu imel dvakrat več ter da bi ob podpori še nekaj poslancev lahko oblikovali novo saborsko večino, če vlada do poletja ne bo dosegla rezultatov. Za takšen scenarij pa potrebujejo tudi podporo nekaterih sredinskih strank, pri čemer omenjajo Hrvaško narodno stranko (HNS), ki je že večkrat zavrnila možnost sodelovanja s HDZ.
Karamarko je večkrat izrazil nezadovoljstvo nad potezami predsednika vlade Tihomirja Oreškovića, ki ni podprl njegovih predlogov, čeprav je na premierski položaj prišel na predlog HDZ. V hrvaških medijih so se pojavila tudi ugibanja, da bo Karamarko poskusil prevzeti tudi vodenje vlade.
Na Hrvaškem je vse več nezadovoljnih, ker je nova vlada zelo nestabilna in ne kaže, da bo lahko dosegla soglasje o ključnih reformah, ki so jih partnerke v vladi obljubljale pred parlamentarnimi volitvami novembra lani.
STA