V Iraku se zaostruje boj za oblast

BAGDAD > To bo zagotovo razburilo sedanjega premiera Nurija al Malikija, ki zahteva še en mandat.

“Država je zdaj v tvojih rokah,” je na slovesnosti, ki jo je v živo prenašala iraška televizija, Masum dejal Abadiju. Abadi ima sedaj po ustavi 30 dni časa za sestavo vlade, ki jo bo nato potrjeval parlament.

V Iraku se sicer najvišji politični položaji delijo med tri glavne skupnosti v Iraku - predsednik parlamenta je sunit, premier šiit in predsednik države Kurd.

Maliki je na čelu vlade že dva mandata in je v preteklosti zatrjeval, da si tretjega ne želi. A zdaj si je premislil in zahteva zase mandat za sestavo vlade, čeprav temu mnogi ostro nasprotujejo.

Suniti mu med drugim očitajo, da je s svojo sektaško politiko sokriv za razmah skrajnežev iz Islamske države (IS) na severu Iraka. V konfliktu je že dolgo tudi s Kurdi, predvsem zaradi vprašanj, povezanih z avtonomijo kurdskih območij na severu Iraka, kot je npr. njihova pravica do izvoza nafte v tujino.

Med Malikijevimi nasprotniki je tudi iraški predsednik Fuad Masum, ki mu zato ni želel podeliti mandata za sestavo vlade, zaradi česar mu je Maliki v nedeljo celo zagrozil s tožbo.

Obenem je dal premier v nedeljo zvečer na strateške položaje v Bagdadu namestiti varnostne sile, zaradi česar naj bi v prestolnici vladale razmere, podobne izrednim.

Ukazal je namestitev posebnih enot, policije in vojske na glavnih ulicah in mostovih, obkolili so tudi zeleno cono, v kateri se nahajajo vladna poslopja in tuja veleposlaništva. Opazovalci sicer ocenjujejo, da je šlo pri teh ukrepih v veliki meri za razkazovanje moči, vendarle pa je slišati tudi opozorila, da se je na podoben način začelo že veliko vojaških udarov.

S tem si je Maliki prislužil ostro kritiko ZDA. Ameriški zunanji minister John Kerry je Malikija posvaril, naj ne povzroča težav.

Oglasili so se tudi Združeni narodi, ki so opozorili, da iraške varnostne sile ne smejo ovirati politične tranzicije v državi. “Iraške varnostne sile se morajo vzdržati dejanj, ki bi lahko bila razumljena kot vmešavanje v zadeve, povezane z demokratičnim prenosom politične oblasti,” je poudaril odposlanec ZN v Iraku Nickolay Mladenov.

Iraško zvezno sodišče je medtem v boj za oblast danes poseglo z odločitvijo, da mandat za sestavo vlade po ustavi pripada tistemu, ki je največja v parlamentu. Največji je načeloma Malikijev šiitski blok Pravna država s 95 od skupno 328 poslancev, ki pa bi za oblikovanje večine v parlamentu potreboval partnerje.

To pa postaja vse manj mogoče, potem ko so se tudi poslanci šiitskih strank, ki skupaj sestavljajo koalicijo Nacionalno zavezništvo, sedaj obrnili stran od Malikija in za novega predsednika vlade predlagali Abadija.

Nacionalno zavezništvo, katerega del je Pravna država, ima v parlamentu 173 poslancev. Abadija jih je danes podprlo 127, kar pomeni, da so Malikiju podporo očitno odtegnili tudi nekateri njegovi poslanci.

Abadi je trenutno namestnik predsednika parlamenta. Pripada Malikijevemu bloku Pravna država in velja za njegovega tesnega sodelavca. Rojen je bil v Bagdadu leta 1952 in se lahko med drugim pohvali z doktoratom univerze v britanskem Manchestru.

Leta 2003, ko se je začela ameriška invazija na Irak, se je vrnil iz izgnanstva v Veliki Britaniji, v katerem je preživel vrsto let. V politiki je že od mladih let. Kot član stranke Dava, iz katere izhaja tudi Maliki, je bil v času diktature Sadama Huseina preganjan - dva njegova brata sta bila celo ubita -, zaradi česar je zbežal v tujino.

Kot ocenjuje nemška tiskovna agencija dpa, čakajo Abadija veliki izzivi - ne le da mora nujno poenotiti državo in sunite, šiite in Kurde vrniti za eno mizo ter se obenem bojevati proti skrajni IS na severu, ampak mora najprej še “opraviti” z Malikijem.

STA