V iskanju novega sveta
“Predstava, ki smo jo naredili, ni običajna. V njej boste zaman iskali množico dialogov, razlago, postavljeno na pladenj in željo, da bi ljudje ob gledanju čim manj razmišljali o vsakdanjosti. Naša predstava je kritika družbe - takšne, kot je; takšne, kot si nam je mediji ne upajo ali ne smejo predstaviti.” (Lovro iz Brežic)
NOVA GORICA> Lovrove besede so sicer besede le enega od 160 udeležencev Festivala mladinskih gledaliških in rock skupin Slovenije, ki se je minuli konec tedna dogajal v Novi Gorici, vendar ponazarjajo vsebinsko gonilo večine gledaliških predstav.
Organizirani v gimnazijske skupine ali kulturno-umetniška društva so na treh novogoriških odrih uprizorili deset odličnih gledaliških predstav. Selektor, dramaturg Marko Bratuž, jih je izbral med 42 prijavljenimi. Iskal je avtorski pečat, jasnost koncepta in izvedbe, svežino in lasten angažma mladih - iskal je najobetavnejše mlade, neodvisne in še neuveljavljene skupine.
Budnica gimnazijcem
Dobil je vse to; deset gledaliških predstav, ki jih, po besedah novogoriške dramaturginje Ane Perne, v večini odlikuje družbeni angažma in v katerih so mladi na inovativen način pokazali svoj odnos do sveta, se opredelili do družbenih problemov. Sara iz Brežic razmišlja takole: “Nekoč je Svetlana Makarovič zapisala, da oči morajo gledati, videti, dojeti, sprožiti misel, odnos, mnenje in na koncu stališče. In če je tvoje stališče v nasprotju s tistim, kar nam narekuje življenje v družbi, se je treba razburjati. Treba je tuliti, brcati, praskati, razbijati, gristi. Ker ni dobro. Ker mora, mora biti drugače.”
Žirija, ki so jo sestavljali igralka in pisateljica Maja Gal Štromar, igralka Medea Novak in frontman skupine Big Foot Mama Grega Skočir, je vizionarja za najboljšo gledališko predstavo namenila predstavi Jack (Schaelchen Kaffee) Teatra Šentjanž iz Avstrije, rock vizionarja za najboljšo rock skupino pa je podelila skupini Freeway Machine iz Stične.
Mladi iz Brežic, ki so uprizorili predstavo Čas moj po besedilu mladega Žige Divjaka, so na okrogli mizi povedali, da je njihova predstava budnica gimnazijcem, ki bi morali biti uporniki, pa ni ravno tako. “Kriza je nova, ampak ni nič novega,” pravi Žiga Divjak, tudi rešitve so že bile dane, pa jih nočemo videti. “Dijaki 4. letnika smo in dovolj nam je, da delamo stvari, s katerimi nimamo nič. Raje naredimo nekaj svojega, kjer imamo kaj povedati!”
Devetošolci iz Lendave, združeni v skupini Carpe Diem, so uprizorili Inferno, v katerem so tematizirali Evropsko unijo, pozicijo znotraj sistema. Svet je pekel, mediji so pekel, družbeni mehanizmi so pekel, kje naj v krizi vrednot najdemo lastno identiteto? KUD Pozitiv iz Ljubljane pa je denimo v svoji gledališki perspektivi 15. bojevnik obravnaval revolucijo. Čas dogajanja je post-apokaliptični svet: “Vsi smo bili zraven ob kamnanju parlamenta. Veliko smo se o tem pogovarjali in ugotovili, da gre za eno veliko manipuliranje z mladino; da smo orožje za izkoriščanje,” pravi eden od pozitivcev, njegova kolegica pa se je na glas spraševala, čemu se upirati? “Danes imamo veliko informacij in vemo, da revolucija žre lastne otroke. Naši starši so upali in verjeli, da bo šlo na boljše, mi pa tega nimamo več.”
Vemo, česa nočemo
Okrogla miza, na kateri so aktivno sodelovali udeleženci festivala, se je razživela v platformo mnenj in švigajočih misli. Ugotovili so, da mladi vedo, česa nočejo, ne vedo pa še, kaj hočejo. “To pa tudi ni enostavno. Kaj bi delali revolucijo, ko pa vemo, da ne bo sledilo nič novega. To nam pove zgodovina. Najti moramo nove oblike, še ne vemo kakšne, morda takšne, kot jih še ni bilo. Mi smo generacija, ki lahko še kaj stori!«
Žirija je podelila tudi vizionarje za posebne dosežke. Vizionarja za najbolj inovativen nastop je prejela Dramska sekcija KUD Stiplovšek Gimnazije Brežice za predstavo Čas moj, vizionarja za najbolj kompleksen gledališki izraz je za predstavo Dorian Gray prejela Gledališka šola I. gimnazije Maribor, vizionarja za najboljšo skupinsko igro pa sta prejeli Gledališka skupina Carpe Diem iz Lendave za predstavo Inferno in KUD Pozitiv iz Ljubljane za predstavo 15. bojevnik. Tudi rockerjem je žirija podelila še dva posebna vizionarja: skupina Paraziti P.13 ga je prejela za najbolj inovativno rock skupino, za usklajenost skupine pa B.T.K. iz Ivančne Gorice.
Mladinska gledališka skupina Sanjelovci iz avstrijskega Šentprimoža se je lotila socialnega omrežja facebook, njegovih pasti in posledic, gledališka skupina Žaba gleda&išče iz Vrhovega pa slovenske politične scene. V predstavi Volilna kampanija ali nekdo te mora imeti rad so duhovito in tudi cinično pokazali prerez slovenske družbe, na okrogli mizi pa povedali, da ni res, da mlade politika ne zanima, nasprotno, zanimajo jih problemi in družba nasploh.
Manj političen, a toliko bolj estetiziran in predvsem poln svežine je bil Oskarja Wilda Dorian Gray - študija portreta, izjemna predstava Gledališke šole I. Gimnazije Maribor, v kateri je imel vsak gimnazijec svojih pet minut. Narejena je iz domačih nalog in pod budnim mentorskim očesom.
Tudi dijaki in profesorji ljubljanske Gimnazije Poljane so publiko očarali. S FizikiFriedricha Duerrenmmatta, prek improvizacije, situacijske komike in destrukcije so spregovorili o kompleksnem vprašanju. Jedrski poskusi so bili osnova, na kateri so preizpraševali meje, do katerih znanost še lahko svobodno odloča ter se spraševali, ali niso znanstvena odkritja pogosto v službi oblasti, politike in ali niso znanstveni izumi, ki bi koristili človeštvu, večinoma zmanipulirani v njegovo uničenje.
Skuhajte si že enkrat to prekleto kavo
In končno, zmagovalna predstava: Jack (Schaelchen Kaffee) v izvedbi Teatra Šentjanž iz avstrijske Koroške, ki tematizira Cankarjevo skodelico kave. “Hoteli smo narediti absurdno predstavo. Začeli smo z improvizacijo, režiserka Alenka Hain je na te improvizacije napisala besedilo, dinamiko pa vsakič znova ustvari občinstvo,” je povedal eden od ustvarjalcev predstave. In zakaj Cankar s skodelico kave? Pravijo, naj se ne zanašamo na mamo, na državo ali na kogarkoli ter si to kavo skuhamo sami. Tako prelamljajo tudi z mitom o majhnih Slovencih in še manjši narodnostni manjšini.
Primorsko mladinsko gledališko ustvarjalnost so letos predstavljali člani zamejske Mladinske skupine Slovenskega dramskega društva Jaka Štoka iz Proseka. Brechtovo Malomeščansko svatbo so reciklirali v malo-meščansko svatbo klošarjev, ki brskajo po smeteh ter s tem posredno opozorili na problematiko odpadkov.
Delavnice in rock
Vizije 2011 so mladim ponudile tri delavnice, letos pa so prvič v sklopu festivala izvedli tudi Rock vizije. Predstavilo se je šest skupin, ki so bile izbrane na območnih in regijskih izborih po vsej Sloveniji, hkrati pa so bili rock koncerti posrečena večerna zabava za udeležence festivala in domačine.
Vizije za Novo Gorico
Festival mladinskih gledališč se je pod okriljem Zveze kulturnih organizacij v Novi Gorici odvijal že v devetdesetih v sklopu Linhartovega srečanja, a pokazalo se je, da mladi gledališčniki potrebujejo novo formo. V sklopu Javnega sklada (JSKD) RS za kulturne dejavnosti so nastale Vizije, ki jih že četrto leto zapored gosti novogoriška območna izpostava sklada. “Namen festivala ni tekmovalnost, ampak odpiranje prostora, kjer se lahko mlade skupine srečajo in preverjajo,” pravi Matjaž Šmalc, svetovalec za gledališko in lutkovno dejavnost pri JSKD, ter dodaja, da je letošnji izbor najbolj raznolik doslej. Gledališka dejavnost pri mladih v Sloveniji je po njegovem mnenju precej aktivna, pogreša pa študentsko ljubiteljsko gledališko ustvarjalnost.
Vizije, ki so se letos odvijale na treh prizoriščih (SNG, Kulturni dom, gimnazija) in treh tehnično dobro opremljenih odrih, so za Novo Gorico priložnost. Infrastrukturo imamo, organizatorje imamo, slovenski ustvarjalni prostor imamo, prepričati je potrebno le še domačo publiko in novogoriško gledališko gimnazijo, da se festivala udeleži.
KLAVDIJA FIGELJ
