V italijanskem senatu nov osnutek zakona o slovenskem šolstvu

TRST>Tamara Blažinaje osnutek predstavila na današnjem dopoldanskem srečanju z novinarji na sedežu parlamentarnega urada DS v Trstu. Dejala je, da želi z osnutkom dopolniti in nadgraditi obstoječo zakonodajo o slovenskih šolah v Italiji.

Položaj slednjih urejata predvsem posebna zakona iz leta 1961 in 1973 ter zakon za zaščito slovenske manjšine iz leta 2001, poleg tega so slovenske šole v Italiji, tako kot italijanske v Sloveniji, mednarodno zaščitene na podlagi londonskega in osimskega sporazuma iz leta 1954 oziroma 1975.

Veliko zanimanje za vpis v slovenske šole

Trenutno deluje v Italiji 78 šolskih ustanov s slovenskim in dvojezičnim poukom (slovenske šole delujejo na Tržaškem in Goriškem, dvojezična pa v Špetru v Beneški Sloveniji), ki jih v šolskem letu 2010/2011 obiskuje 4040 učencev in dijakov. Za razliko od splošnega trenda populacija na teh šolah narašča, velike spremembe pa gre zaznati tudi v njeni narodnostni sestavi.

Zakonski osnutek obsega 23 členov, ki so razdeljeni v šest poglavji, ki se nanašajo na splošne predpise, administrativne in upravne dejavnosti, osebje, položaj v pokrajini Videm ter na nadaljnje in zaključne predpise.

Pravica do izobraževanja v materinščini

Po besedah senatorke Blažinove je cilj zaščititi pravico do izobraževanja v maternem jeziku na celotnem ozemlju, kjer živi slovenska manjšina, z nudenjem primernega števila osnovnih šol in primernega števila učnih smeri na višješolski stopnji.

Nadalje v predlogu zahtevajo okrepitev organizacijske in upravne avtonomije slovenskega šolstva v Italiji, tako preko vloge vodje urada za slovenske šole pri deželnem šolskem uradu za FJK kot preko pristojnosti tako imenovane deželne komisije za slovenske šole, katere mnenje bi moralo biti glede spremembe šolske mreže obvezno in obvezujoče.

Za enotno deželno lestvico

Glede učnega in neučnega oziroma pomožnega osebja so v zakonskem osnutku predlagali enotno deželno lestvico in ponovno uvedbo ločenih seznamov osebja za slovenske šole. Za videmsko pokrajino, kjer ni slovenskih višjih srednjih šol, so predlagali določila, ki bi omogočala črpanje osebja za poučevanje slovenščine na višjih srednjih šolah, predlagali pa so tudi ustanovitev glasbeno-umetniškega liceja.

Temi zakonskega osnutka sta še sodelovanje s šolami v Sloveniji in o uvedba podpornega pouka za krepitev poučevanja slovenščine.

Pogovori naj bi stekli jeseni

Senatorka Blažinova, ki upa, da bodo vsaj jeseni stekla zaslišanja v pristojni komisiji italijanskega senata, izpostavlja, da je zakonski osnutek sad skupinskega dela, ki je trajalo približno poldrugo leto. V tem obdobju se je sestala z ravnatelji šol, člani deželne komisije za slovenske šole in člani skupnega omizja slovenske manjšine.

STA