V Italiji brezposelnih 30 odstotkov mladih
Stopnja brezposelnosti je v Italiji januarja že tretji mesec zapored ostala nespremenjena pri 8,6 odstotka. Precej slabša pa je statistika za mlade iskalce zaposlitve. Brezposelnost mladih med 15 in 24 letom starosti je namreč dosegla že 29,4 odstotka, kar je 2,8 odstotne točke več kot leto prej in največ od leta 2004.
RIM, LJUBLJANA> Italijanski statistični urad opaža tudi razlike v brezposelnosti po spolu. Januarja je stopnja brezposelnosti med moškimi znašala 7,8 odstotka, med ženskami pa 9,8 odstotka. Brezposelnih je bilo sicer skupaj 2,14 milijona Italijanov oziroma približno 60.000 več kot pred letom dni.
Brunetta: tako je že 20 ali 30 let
Minister za javno upravo in inovacije Renato Brunetta je za italijansko tiskovno agencijo Ansa dejal, da brezposelnost med mladimi ni ciklične ampak strukturne narave in da je tako že vsaj 20 ali 30 let.
Problem vidi v nedostopnosti zaposlitev za mlade zaradi rigidnosti trga dela, kjer se ščitijo že zaposleni, in neučinkovitem sistemu izobraževanja v šolah ter na univerzah. Precej bolj zaskrbljeni so v opozicijski stranki Italija vrednot, kjer opozarjajo, da Italija beleži eno najvišjih stopenj brezposelnosti med mladimi v evropskih državah in da bi zato vlada morala ukrepati.
V Sloveniji stopnja brezposelnosti 7,8 odstotka
V Sloveniji je po anketi o delovni sili, ki temelji na mednarodno usklajenih opredelitvah Mednarodne organizacije za delo (ILO) in Eurostata, stopnja brezposelnosti v zadnjem četrtletju lani znašala 7,8 odstotka, je danes objavil državni statistični urad. Stopnja anketne brezposelnosti za moške je znašala 7,9 odstotka, za ženske pa 7,6 odstotka.
V zadnjem četrtletju lani je bilo v Sloveniji od skupaj 2,049 milijona prebivalcev aktivnih 1,045 milijona prebivalcev, od tega delovno aktivnih 963.000, brezposelnih pa 81.000. Delovno aktivnih je bilo za 5000 manj kot v tretjem četrtletju.
Največ Slovencev dela v predelovalni dejavnosti
Med delovno aktivnimi jih je glede na dejavnost največ delalo v predelovalnih dejavnostih (21,1 odstotka vseh), glede na poklic pa je bilo največ strokovnjakov (16,1 odstotka).
V zadnjem četrtletju glede na prejšnje četrtletje se je število anketno brezposelnih zvišalo za 8000 oziroma skoraj za 11 odstotkov. Stopnja anketne brezposelnosti je bila v tretjem četrtletju še pri sedmih odstotkih, v zadnjem pa je, kot omenjeno, znašala 7,8 odstotka.
Brezposelnost najvišja med mladimi
Tudi v zadnjem četrtletju je bila anketna brezposelnost najvišja med mladimi. Stopnja anketne brezposelnosti je med osebami, starimi od 15 do 24 let, znašala 15,6 odstotka, kar je 2,6 odstotne točke več kot v tretjem četrtletju.
V zadnjem četrtletju se je povišalo tudi število neaktivnih prebivalcev, in sicer glede na tretje četrtletje za 0,5 odstotka na 716.000. Med neaktivnimi prebivalci je bilo največ upokojencev (63,4 odstotka) in študentov (19,8 odstotka). Večino je bilo žensk, in sicer 417.000 oziroma 58,3 odstotka vseh neaktivnih prebivalcev.
Po podatkih iz statističnega registra delovno aktivnih prebivalcev se je število delovno aktivnih prebivalcev v zadnjem četrtletju lani v primerjavi s prejšnjim četrtletjem zmanjšalo za 6000, število registriranih brezposelnih oseb pa povečalo za več kot 7000.
Svetlik: Kaže na bolje
Po mnenju ministra za delo, družino in socialne zadeve Ivana Svetlika je normalno, da že dalj časa beleženi višji registrirani brezposelnosti sledi tudi anketna brezposelnost. V izjavi za STA je ocenil, da se bo naraščajoč trend brezposelnosti to pomlad umiril in najkasneje marca dosegel vrh, ki pa po njegovem ne bi smel preseči 120.000 brezposelnih oseb.
Med razlogi za tak trend so po Svetlikovih besedah iztek protikriznih ukrepov, zmanjšanje obsega programa javnih del, kriza v gradbeništvu in tudi dvig minimalne plače, ki določenim delodajalcem povzroča dodatne finančne težave. STA