V Kairu bodo aleksandrinke dobile spominsko ploščo

Svet
, posodobljeno:

Zunanji minister Miro Cerar je na današnji seji parlamentarnega odbora za zunanjo politiko sporočil, da bo Slovenija na manjši grobnici, ki jo je najela za deset let na kairskem pokopališču, kmalu postavila spominsko ploščo za aleksandrinke, Slovenke, ki so konec 19. stoletja v Egiptu služile kruh in tam pustile neizbrisen pečat.

 Slovenija bo v Kairu postavila spominsko ploščo za aleksandrinke, 
Slovenke, ki so konec 19. stoletja v Egiptu služile kruh in tam 
pustile neizbrisen pečat.
Slovenija bo v Kairu postavila spominsko ploščo za aleksandrinke, Slovenke, ki so konec 19. stoletja v Egiptu služile kruh in tam pustile neizbrisen pečat.pixabay.com

LJUBLJANA > V odgovoru na poslansko vprašanje predsednika odbora Matjaža Nemca (SD), ki je na zunanjega ministra pred slabim letom naslovil to pobudo s ciljem ohranjanja kulturne dediščine aleksandrink v Aleksandriji in Kairu, je Miro Cerar pojasnil, da naj bi spominsko ploščo, ki je darilo novogoriške občine, odprli na slovesnosti ob dnevu slovenske samostojnosti 26. decembra. Na slovesnosti se bodo poklonili spominu vsem Slovenkam in Slovencem, ki so pokopani na kairskem pokopališču, je dodal.

V grobnici, ki jo je v ta namen najelo slovensko veleposlaništvo v Kairu, naj bi bile po podatkih pokopališča pokopane tudi Slovenke, čeprav imen na njej ni. Denar za najem in prenovo grobnice v višini okoli 1500 evrov je zagotovilo ministrstvo za kulturo.

Minister je še povedal, da v prihodnje načrtujejo redno letno spominsko slovesnost, ki bi jo želeli pripravljati 15. septembra na dan vrnitve Primorske matični domovini, saj so aleksandrinke, pa tudi Slovenci v Egiptu, večinoma prihajali prav iz Primorske.

O človekovih pravicah beguncev in državljanov Slovenije

Poslanci so ministru postavili še nekaj drugih vprašanj. Branko Grims (SDS) ga je na primeru maroškega migranta, ki je v Sloveniji posilil eno žensko in napadel drugo, vprašal, ali je na nedavnih srečanjih v Bruslju in Berlinu ob vprašanjih zaščite človekovih pravic beguncev govoril tudi o zaščiti človekovih pravic slovenskih državljanov in državljank. Zanimalo ga je tudi, ali so se na Svetu EU za zunanje zadeve, kjer so govorili o človekovih pravicah beguncev, konkretno dogovorili tudi, kako bodo zaščitili ranljive skupine v Evropi, predvsem ženske in otroke, "pred nasilneži s področja radikalnega islama, ki z masovno zlorabo pravice do azila pod krinko begunstva izvajajo invazijo radikalnega islama na Evropo".

Cerar je izpostavil, da je razprava o zaščiti človekovih pravic v EU del vsakokratnih aktivnosti ministrov za zunanje in notranje zadeve ter pravosodje, kot tudi razprav na svetih. V primeru dejavnosti radikalnih skupin to obravnavajo notranji ministri, ki v državah članicah, tudi v Sloveniji, izvedejo ustrezne aktivnosti, da bi jih preprečili ali odpravili ter kaznovali storilce.

S kršitvami človekovih pravic, tudi v povezavi z radikalizmi, se pa tako EU, kot slovenska vlada in druge institucije v državi, stalno ukvarjajo, saj gre za del uveljavljanja vladavine prava in neke širše izobrazbe za človekove pravice, je izpostavil.

Cerar je še izpostavil, da si "vsi prizadevamo za isto". "Slovenska vlada si bo v okviru EU in v Sloveniji vedno prizadevala za temeljne človekove pravice naših državljanov, seveda pa tudi za temeljne pravice vsakega človeka", kot je to sprejela s podpisom mednarodnih konvencij, je dejal.

Na poslansko vprašanje je minister še potrdil, da v soboto na obisk v Slovenijo prihaja kitajski zunanji minister, kar bo prvi obisk kakega vodje kitajske diplomacije po letu 2008. Govorila bosta predvsem o dvostranskih, predvsem gospodarskih odnosih, pa tudi o mednarodnih vprašanjih, je povedal.