V kaos v Jemnu se je vmešala Savdska Arabija

SANA > Tarče napadov savdskih vojaških letal so bili položaji upornikov v Sani, vključno z mednarodnim letališčem in predsedniškim kompleksom, ki so ga uporniki zasedli januarja. V Sani je bilo slišati močne eksplozije. Prebivalci so o njih poročali tudi iz zračnega oporišča Al Anad, severno od mesta Aden, ki so ga Hutiji zasedli v sredo. Jemenske sile so kmalu po začetku napadov znova prevzele nadzor nad letališčem v Adnu.

Po navedbah upornikov so savdska letala napadla tudi stanovanjsko sosesko severno od prestolnice Sana, pri čemer je bilo ubitih najmanj 25 civilistov.

Savdska Arabija je zračne napade na šiitske upornike začela ponoči. Namen operacije naj bi bil podpora jemenski vladi, z njo pa naj bi tudi preprečili Hutijem prevzem nadzora nad državo.

Savdska Arabija za posredovanje v Jemnu predvidela 150.000 vojakov

Veleposlanik Savdske Arabije v ZDA Adel al Džuber je v Washingtonu naznanil, da je bila oblikovana koalicija desetih držav za zaščito vlade v Jemnu. Za operacijo so se dogovorili z ZDA, ki pa po veleposlanikovih besedah ne sodelujejo v vojaškem posredovanju.

Veleposlanik držav, ki sodelujejo v koaliciji, sicer ni navedel, so pa Katar, Kuvajt, Bahrajn in Združeni arabski emirati sami sporočili, da so se “odločili odgovoriti pozivu predsednika Hadija za zaščito Jemna in njegovih prebivalcev pred agresijo šiitskih milic Hutijev”.

Da se pridružuje koaliciji, je potrdila tudi Jordanija, ki je pojasnila, da želi na ta način podpreti “legitimnost, stabilnost in varnost Jemna”. Pakistan pa je sporočil, da prošnjo Savdske Arabije za sodelovanje v koaliciji še preučuje. Namero sodelovanja je pred tem že izrazil Egipt, po poročanju savdskih medijev naj bi želela sodelovati tudi Maroko in Sudan.

Po poročanju medijev je Savdska Arabija za operacijo v Jemnu predvidela 100 vojaških letal in 150.000 vojakov. Združeni arabski emirati naj bi sodelovali s 30 letali, Kuvajt in Bahrajn s po 15, Katar pa z desetimi. Jordanija, Maroko in Sudan naj bi za operacijo predvideli po šest vojaških letal. ZDA pa so operaciji zagotovile logistično in obveščevalno podporo.

Predstavnik Hutijev je letalske napade označil za vojno napoved. Kot je poudaril za arabsko televizijsko mrežo Al Džazira, bi lahko konflikt v Jemnu zaradi napadov prerasel v vojno v regiji.

Napade je obsodil tudi Iran

Napade je obsodil tudi Iran, ki sicer velja za podpornika Hutijev. Tiskovna predstavnica iranskega zunanjega ministrstva Marzie Afham je poudarila, da gre za “nevaren korak”, ki pomeni kršitev “mednarodnih obveznosti in nacionalne suverenosti”. Dejala je še, da se bodo zaradi vojaške operacije razmere še dodatno zapletle, kriza se bo razširila in ne bo več možnosti za mirno rešitev notranjepolitične krize v Jemnu.

Rusko zunanje ministrstvo je vse vpletene v vojaško operacijo v Jemnu pozvalo, naj nemudoma ustavijo napade. “Prepričani smo, da je moč nesoglasja v Jemnu rešiti samo z dialogom,” so poudarili.

Prvi mož Arabske lige Nabil al Arabi pa je izrazil polno podporo zračnim napadom pod vodstvom Savdske Arabije na šiitske upornike v Jemnu. “To je operacija proti tarčam v rokah Hutijev, ki so izvedli državni udar,” je na zasedanju zunanjih ministrov Arabske lige v Šarm el Šejku dejal Arabi.

Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Federica Mogherini je opozorila pred resnimi posledicami spopadov v Jemnu na razmere v regiji in poudarila, da vojaško posredovanje ne more biti rešitev za krizo.

LEta 2012 množični protesti

Jemen je zdrsnil v kaos leta 2012, ko so državo zajeli množični protesti in prisilili dolgoletnega predsednika Saleha k odstopu. Zatem se je začelo nasilje med šiitskimi Hutiji na eni strani ter sunitskimi plemeni, ki podpirajo sedanjega predsednika Hadija.

Hutiji so septembra lani prevzeli nadzor v Sani in v večini severnega Jemna. Za nekaj časa so tudi zajeli predsednika Abedraba Mansurja Hadija, a mu je uspelo pobegniti in si je v Adnu ustvaril začasno prestolnico svoje vlade.

Hutiji zatrjujejo, da se borijo proti korupciji in ekstremizmu v državi. A mednarodna skupnost je na strani predsednika Hadija, saj je bil velik zaveznik ZDA v boju proti skrajnežem na Arabskem polotoku.

STA