V ljubljanski galeriji TR 3 razstavljajo najnovejša dela Cveta Marsiča
Slikar Cveto Marsič že vrsto let živi in dela razpet med rodnim Parecagom in Pirenejskim polotokom. Čeprav v tujini velja za enega najbolj priznanih slovenskih slikarjev srednje generacije, ga v domačem razstavnem prizorišču redko srečamo. Gnezdenje - ciklus Marsičevih - najnovejših platen bo v ljubljanski galeriji TR 3 razstavljen do 18. decembra.
LJUBLJANA > Cveto Marsič je slovenskemu občinstvu svoja dela zadnjič predstavil pred štirimi leti - slikarski ciklus Objeta dlan je takrat najprej postavil na ogled v ljubljanski Mestni galeriji, nato pa še v Piranu ter v beneškem oknu Obalnih galerij - razstavišču A+A. Tokrat ga je k sodelovanju povabil Igor Lah, ki se je z njegovim slikarstvom srečal pred dvema letoma, ko je razstavljal v sloviti tržaški galeriji Torbandena. Marsičevo delo namreč veliko bolj cenijo v tujini - njegova dela bogatijo zbirke številnih muzejev, med drugim Muzeja sodobne in moderne umetnosti v Palmi de Mallorca in na Reki, Fundacije ARCO v Madridu, Centra za sodobno umetnost Castello di Rivara v Torinu in drugih. Marsič, ki je na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost diplomiral leta 1982, tokrat predstavlja ciklus velikih platen Gnezdenja.
Slikar, ki je v zadnjih dveh desetletjih živel v številnih evropskih državah, se za nekaj let ustavil na Portugalskem in se z družino naposled ustalil v Španiji, magičnega prostora Sečoveljskih solin ni nikoli zapustil. Ta droban košček med nebom, zemljo in morjem je vselej našel prostor na njegovih slikah. Marsičev italijanski galerist Alessandro Rosada pravi, da ne pozna avtorja, ki bi imel svojo deželo tako zelo rad, a bi bil obenem nomad. Marsič, ki ima v zadnjem času v solinah tudi atelje, tokrat predstavlja serijo slik, ki aludirajo na iskanje zatočišča: kraja, kamor se je mogoče umakniti pred drvenjem sveta, sidrišča, od koder lahko odhajaš v svet z zavedanjem, da se boš vrnil. Tudi v pričujočem ciklu ostaja zvest abstraktnemu impresionizmu, s plastenjem barv pa pripoveduje zgodbe in obenem razkriva svoje notranje pokrajine.
Gnezdenje navda gledalca z občutkom, da je Marsič v slike pravzaprav ujel pogled ptice. Pogled, ki se izriše selivkam, ko po mesecih priletijo nazaj nad soline. In se spuščajo - v iskanju gnezda. MI
