V mednarodnem letu gozdov grozi ukinitev gozdarske službe v Bazovici
Po skoraj dveh stoletjih nepretrgane krajevne gozdne službe namerava dežela Furlanija-Julijska krajina v kratkem zapreti Naravoslovni didaktični center v Bazovici. V torek so se tej nameri enotno zoperstavili občinski svetniki v Trstu in pokrajini ter svetniki vzhodnokraškega rajonskega sveta.
BAZOVICA> Pridružuje se jim tudi množica krajevnih okoljskih organizacij
Mačehovski odnos, ki sta ga do Krasa na Tržaškem imeli prejšnja uprava občine Trst in deželna uprava Furlanije-Julijske krajine (spomnimo se le na dve: ukinitev razvojno uspešne in priljubljene Kraške gorske skupnosti ter onemogočanje rabe vinske znamke prosecco doc vinogradnikom v Proseku, po katerem je vino poimenovano, ker je še vedno v domeni le njihovih kolegov v Venetu in Piemontu) se nadaljuje tudi v sedanjem mandatu deželne uprave.
Varovanje narave bi kar ukinili
Pod okriljem varčevalnih ukrepov je deželni odbornik za okolje in kmetijstvo Claudio Violino (Severna liga) napovedal, da bodo zaprli postaje gozdne straže v Dolini, Reziji, Medunu, Clautu in Comegliansu, operativni oddelek za nadzorovanje okolja ter Naravoslovni didaktični center v Bazovici. Del gozdnih čuvajev naj bi premestili v Videm, bazovski center pa enostavno zaprli.
Medtem ko je občina Dolina za ta namen izvedela iz časopisov in z njim ne soglaša, je podobne lokalne nejevolje deležen tudi bazovski ukrep. Ob dejstvu, da je bila didaktična služba nameščena v poslopje, ki je bilo leta 2008 preurejeno s tremi milijoni evrov iz evropskih skladov in bi bila ob zaprtju prej kot v petih letih dežela sankcionirana, je Krasu nenaklonjeni Violino spremenil taktiko in se odločil, da upravljanje centra poveri zasebnikom, zadrugi ali pa proračunsko financirani deželni okoljski agenciji iz Palmanove. To pa bi upravljanje kvečjemu podražilo, saj sedanja sedemčlanska ekipa centra opravljala vse naloge v okviru redne službe.
Zaskrbljenost nad usodo centra je izrazila tudi Katja Fedrigo, ki pod okriljem Občine Sežana vodi evropski projekt Kras-Carso. Z ukinitvijo centra bi namreč izpadel prispevek njegovih izkušenih strokovnjakov v projektu, kjer naj bi v sodelovanju z gozdarji na slovenski strani, skladno s projektno nalogo, skupaj načrtovali čezmejno podaljšanje Resljeve poti.
Milijoni sadik, tisoči obiskovalcev
Z nasledstvom gozdne drevesnice v Bazovici, ki je bila ustanovljena leta 1830 in je v naslednjih desetletjih pridelala več deset milijonov gozdnih sadik, je didaktični center zaživel pred četrt stoletja, uradno pa deluje zadnje desetletje. Kot eden večjih naravoslovnih centrov na svetu se danes uspešno ukvarja s širjenjem in poučevanjem čedalje bolj pomembnih okoljskih vprašanj. S pomočjo sodobnih interaktivnih učnih materialov in multimedijskih pripomočkov je tu na ogled ranljiva kraška biodiverziteta, pomembnost gozdov, odnos človek - les, zgodovina območja ter odgovori na vprašanja o trajnostnem razvoju.
Lani je center obiskalo 15.000 ljudi, v glavnem mladih in organiziranih skupin iz Italije in Slovenije. Naravoslovni center med drugim skrbi za pešpot Josef Ressel, ki je namenjena tudi slepim in slabovidnim.
“Centra ne damo”
“Didaktično naravoslovnega centra v Bazovici ne damo! Ureditev centra je zahtevala znatna javna sredstva, da ne govorimo o mnogih prostovoljnih urah dela vseh, ki so si v teh letih osebno in nesebično prizadevali za njegov razvoj in mednarodno zgledno pletenje trajnih stikov z vsemi sogovorniki na območju, zlasti pa s šolami - mnoge so slovenske, saj je to območje od nekdaj večinsko poseljeno s Slovenci,” je povedal predsednik vzhodnokraškega rajonskega sveta Marko Milkovič.
Njemu in vsem rajonskim svetnikom so se v torek na sestanku pridružili tudi občinski svetniki v Trstu in pokrajini ter množica krajevno delujočih okoljskih organizacij, kot so WWF, Legambiente, LIPU, Italia Nostra, LAC in LAV. Vsi so si bili enotni, da je v državi finančno stanje kritično, da pa poseg v delovanje bazovskega centra nima ekonomsko opravičljivih razlogov.
BOGDAN MACAROL
