“V meni bije srce pevca!”

V sebi nedvomno nosite glasbeni talent. Zakaj ste ga tako dolgo skrivali pred širšo javnostjo in zakaj ste se ga odločili predstaviti prav v oddaji Slovenija ima talent?

“Mislim, da so redki tisti, ki svoje talente skrivajo. Menim, da v Sloveniji obstaja primanjkljaj priložnosti, da bi jih pokazali. Z glasbo se ukvarjam od malih nog. Ampak petje v pevskem zboru ali na rojstnih dnevih svojih prijateljev človeku, ki bi rad temu posvetil svoje življenje, ne pripomore k bistvenejši prepoznavnosti. Prepoznavnost in kakovost izvajanja pa sta v svetu šovbiznisa vse. In zato sem se odločil za nastop v oddaji Slovenija ima talent. Verjel sem, da je to moja priložnost, moj prvi korak na poti do uresničitve sanj o pevski karieri.”

>Ste po tem, ko ste nastopili v oddaji, postali na ulici bolj prepoznavni? Kot moderatorja vas je javnost poprej v glavnem poznala samo po imenu in priimku.

“Da. Sedaj ljudje prepoznajo moj obraz, se mi nasmehnejo ali kakor bi bili v zadregi, pogledajo v tla, nato pa se, ko smo že šli drug mimo drugega, hihitajo, kažejo s prstom in razlagajo tistemu ob sebi, koga so pravkar videli.”

> Kot moderator na radiu ste vajeni javnega nastopanja. Občutek na odru, ko zapojete v živo, pa je verjetno precej drugačen od tistega, ko ste skriti za radijskim mikrofonom.

“Delo za mikrofonom na radiu in tisto na odrskih deskah je nemogoče primerjati. Čeprav je moje občinstvo, ko sem v službi, neprimerno številčnejše kot tisto pod odrom, je veliko lepše in veliko težje biti pevec. Najprej moram povedati, da sem pred devetimi leti postal moderator prav zaradi ljubezni do glasbe, danes pa je to služba, ki jo rad opravljam, ampak še vedno le služba. V meni bije srce glasbenika, srce pevca in v tej vlogi lahko rečem, da sem resnično srečen. In če bi moral primerjati oboje, bi rekel takole: biti radijski moderator je nekaj, kar rad počnem, biti pevec pa je nekaj, kar sem.”

>Menite, da slovenske radijske postaje vrtijo dovolj slovenske glasbe?

“Če bi bil lastnik radijske postaje, bi vsekakor želel, da vrtimo in s tem podpiramo slovensko glasbo, ampak ne pod vsakim pogojem. Poglejte … Vrteti slovensko glasbo samo zato, da jo podpiram, je neumno. Dandanes je v naši deželi več slabe glasbe, kot je je bilo kadarkoli prej. Vsi pojejo, muzicirajo, izdajajo albume in se imajo za umetnike. In to me ne moti, ker imamo ljudje svobodno voljo in lahko počnemo skoraj vse, kar nam paše. Vendar ni nujno, da vsi počnemo vse res kakovostno. In mene zanimajo samo najboljši, saj bi tudi sam rad sodil mednje. Zato ne podpiram nekakovostne slovenske glasbe in je tudi ne bi vrtel na radijskih postajah. Bodi dober, bodi najboljši in dobil boš svoje mesto pod soncem. Naredi res dobro pesem in takrat si lahko upravičeno jezen, če je radiji ne bodo vrteli.”

>Nedavno izdani single Prebudi me predstavlja uverturo za glasbeni album, ki ga pripravljate. Po slišanem sodeč lahko pričakujemo nov glasbeni posladek. Se strinjate? In kakšni so sicer odzivi na pesem, s katero stopate na samostojno glasbeno-avtorsko pot in za katero ste že posneli tudi videospot?

“Hvala, sem vesel, da vam je pesem všeč. Cilj, ki sem si ga zadal za letošnje leto, je posneti svoj prvi samostojni album. Veliko pesmi je napisanih, nekatere še čakajo melodije in težko rečem, kakšen bo album. Vem le to, da je Prebudi me smer, ki mi je všeč. Ekipa ljudi, s katero delam, je fantastična in želja, da naredimo nekaj res posebnega, je prisotna bolj kot kadarkoli prej. Skladba je nastala povsem spontano in takšni so tudi odzivi. Ljudje so izjemno iskreni in v celotnem svojem glasbenem ustvarjanju še nisem bil deležen takšne podpore. Pa vendar so se časi spremenili. Pritisk novosti z vseh koncev in krajev je nevzdržen. Ljudje smo dnevno zasuti s tisočimi informacijami in to nas pripravi do tega, da otopimo, kar pa ni dobro. Tudi videospot je požel odlične kritike. Vse to je zame dokaz, da delam dobro in mi daje zagon za naprej.”

>V medijih smo že lahko zasledili, da vas (po glasu in stasu) primerjajo z nekaterimi slovenskimi in balkanskimi ikonami pop glasbe. Nekateri pravijo, da boste nasledili Jana Plestenjaka, še večji kompliment pa so gotovo primerjave s pokojnim Tošetom Proeskim. Kako osebno razumete te primerjave?

“Če nas nekdo primerja z nekom, ki ga imamo za vzgled, nam to godi, tudi meni. Vendar ne bi hotel biti kopija kogarkoli. Oba, tako Jan kot pokojni Toše, sta izjemna glasbenika in človeka, ki sta za svoj uspeh trdo garala. V tem jima želim biti podoben, vsemu ostalemu pa bi rad dal samosvoj pečat.”

>Kako daleč segajo vaši načrti? Živeti od glasbenega ustvarjanja ali z glasbo živeti v smislu "imeti jo za hobi"?

“Rad bi živel od glasbe. To so sanje in to je cilj. Če to pomeni, da bo potrebno prestopiti meje naše dežele, bom to storil. Imam samo eno življenje in samemu sebi sem obljubil, da bom poskusil narediti največ, kar zmorem.”

Mojca Zemljarič