V Oslu in Stockholmu bodo podelili Nobelove nagrade
V Oslu in Stockholmu bodo danes podelili letošnje Nobelove nagrade. Najprestižnejšo, za mir, naj bi v Oslu prejela vodja venezuelske opozicije Maria Corina Machado za prizadevanja za demokracijo v Venezueli. Ni sicer jasno, ali bo Machado na podelitev prišla, saj ji ob vrnitvi v domovino, ki jo z železno roko vodi Nicolas Maduro, grozi aretacija.
Venezuelska opozicijska voditeljica bi morala v torek v Oslu nastopiti na novinarski konferenci, s čimer bi se prvič po enajstih mesecih pojavila v javnosti. Vendar je bila ta odpovedana, saj ni bilo jasno, kje Machado je in ali bo nagrado prevzela osebno.
Machado je v domovini obtožena dejanj zarote, spodbujanja sovraštva in terorizma. Pod preiskavo je tudi zaradi podpore namestitvi ameriških vojaških sil v Karibskem morju v okviru domnevnega boja ZDA proti tihotapljenju mamil. Venezuelski generalni državni tožilec Tarek William Saab je zato napovedal, da jo bodo v primeru odhoda na Norveško obravnavali kot ubežnico.
Po podelitvi nagrade v norveški prestolnici bodo v Stockholmu podelili še Nobelove nagrade za medicino, fiziko, kemijo, ekonomijo ter literaturo.
Za literaturo jo bo prejel madžarski avtor Laszlo Krasznahorkai. V utemeljitvi so zapisali, da jo je ta velik epski pisatelj srednjeevropske tradicije prejel za svoje "prepričljivo in vizionarsko delo, ki sredi apokaliptičnega strahu ponovno potrjuje moč umetnosti". Po Imreju Kerteszu, ki je Nobelovo nagrado za literaturo prejel leta 2002, je drugi madžarski nobelovec.
Nobelove nagrade od leta 1901 podeljujejo 10. decembra, na obletnico smrti švedskega kemika, inženirja in izumitelja dinamita Alfreda Nobela, ki je umrl leta 1896. Vsaka nagrada letos prinaša ček v vrednosti okoli milijon evrov. Če je dobitnikov več, se znesek med njimi razdeli.