V pokoj pri 60 letih s 40 leti pokojninske dobe

LJUBLJANA> Minister za delo Andrej Vizjak in Peter Pogačar, ki je bil na ministrstvu zadolžen za pripravo sprememb, sta si po soglasni podpori novi pokojninski reformi zadovoljno segla v roke.

Natanko leto dni po parlamentarnih volitvah jima je uspelo ob visoki stopnji soglasja s socialnimi partnerji skozi parlamentarno proceduro spraviti dokument, ki se je v mandatu vlade Boruta Pahorja znašel na referendumu.

Brez popolnega soglasja s socialnimi partnerji

Kljub svoji podpori v opoziciji poudarjajo, da reforma zaradi popuščanja ne bo tako učinkovita, kot pravi minister. Ministrstvu tudi ni uspelo najti popolnega soglasja s socialnimi partnerji.

Neusklajena s Konfederacijo sindikatov javnega sektorja (KSJS) ostaja dodana doba za čas študija, priznava minister Vizjak. “Moram podčrtati, da tudi v reformi, zavrnjeni na referendumu, ni bilo nobenih prehodnih obdobij za ukinitev te dodane dobe za čas študija in takrat sindikati niso v ospredje postavljali te ukinitve kot razlog za referendum,” je poudaril za PN in dodal, da je cenejši odkup študijskih let, kar so včeraj v reformo na novo zapisali poslanci, dobra alternativa za tiste, ki so tik pred upokojitvijo. Moški, ki so dopolnili 38 let pokojninske dobe brez dokupa, in ženske s 35 leti pokojninske dobe bodo tako lahko v naslednjih treh letih pod ugodnejšimi pogoji kupili dve leti za čas študija.

S socialnimi partnerji, razen s KSJS, so zgladili razhajanja glede odmernega odstotka. Ta ženskam napoveduje, da bo njihova polna starostna pokojnina znašala 60,25 odstotka njihove plače, v prehodnih obdobjih še nekoliko več, medtem ko bo odmerni odstotek za moške znašal 57,25 odstotka plače.

Pokojnino si bo posameznik lahko zvišal z ostajanjem v delovnem razmerju tudi po izpolnitvi pogojev za upokojitev. “Uvajamo res visok bonus za daljše ostajanje na delu; za vsake tri mesece dela en procent doživljenjsko višje pokojnine,” se je pohvalil minister Vizjak.

V opozicijo sicer ob tem opozarjajo na primer prisilnega upokojevanja v javni upravi, ko delavci ne morejo delati dlje, tudi če bi hoteli. Andreja Černak Meglič (SD) pri tem vidi še en problem: “Zgolj ob podaljševanju delovne dobe si bo posameznik lahko zagotovil pokojnino, ki bi jo lahko imenovali dostojno.”

Reforma bo začela veljati z novim letom. Njena glavna cilj sta povišati upokojitveno starost in zaustaviti padanje pokojnin.

Glavni poudarki upokojevanja po novem

> Pogoj za pridobitev starostne pokojnine bo 65 let starosti in 15 let pokojninske dobe. Pogoj za polno starostno pokojnino bo 60 let starosti in 40 let pokojninske dobe brez dokupa.

> Pogoj za predčasno pokojnino bo 60 let starosti in 40 let pokojninske dobe.

>Starostno mejo za pridobitev starostne pokojnine bo mogoče zniževati zaradi otrok (od 6 mesecev za enega do 48 mesecev za pet ali več otrok), zaradi služenja vojaškega roka (za dve tretjini njegovega trajanja), zaradi dela pred dopolnjenim 18. letom (znižanje starosti za ves čas plačevanja prispevkov pred polnoletnostjo).

> V pokojninsko osnovo se bo štelo 24 najugodnejših zaporednih let delovne dobe.

> Kdor bo ostal v zaposlitvi tudi po izpolnitvi pogojev za upokojitev, si bo za vsake tri mesece nadaljnjega dela pridobil trajno povišanje pokojnine za en odstotek. Na tak način si bo mogoče pokojnino poviševati največ tri leta.

> Pokojnine se bodo usklajevale v 60 odstotkih z rastjo plač in v 40 odstotkih z inflacijo.

> Uvedba osebnih pokojninskih računov, na katerih bodo zavarovanci lahko spremljali podatke o plačanih prispevkih in priznani pokojninski dobi.

> Tisti, ki bodo še letos izpolnili pogoje za pridobitev starostne pokojnine, se bodo upokojevali po določilih sedaj veljavnega zakona, tudi če se bodo upokojili po novem letu.

JANA KREBELJ