V porušenem ukrajinskem Irpinu tamkajšnja knjižnica zatočišče za meščane

IRPIN > V knjižnici sami se meščani Irpina prerivajo za sedeže v prostoru, ki je nedavno postal tudi prvi brezplačni prostor za skupno delo v mestu, ali se zatečejo na oddelek z otroškimi knjigami.

Ker je velik del Irpina še vedno v ruševinah, knjižnica deluje tudi kot nadomestna učilnica za razseljene učitelje, začasna pisarna za psihoterapevte. V njej je našel domovanje tudi Miklavž, ki je pozdravljal otroke in se z njimi tudi fotografiral.

V mestu, ki je zaradi svoje lege ob borovih gozdovih na severozahodu Kijeva v prvih tednih vojne v celoti občutilo napredovanje ruske vojske proti ukrajinski prestolnici Kijev, je irpinska knjižnica postala delček normalnosti.

"Takoj po ponovnem odprtju knjižnice smo ljudem omogočili, da si lahko tukaj napolnijo telefone. Ljudem smo omogočili, da ostanejo na toplem in opazujejo obnovo mesta," je za francosko tiskovno agencijo AFP povedala mestna svetnica Jevgenija Antonjuk.

"Kar se dogaja v knjižnici, se dotika vseh vidikov življenja ljudi," je dodala.

Knjižnico v Irpinu že štiri desetletja vodi 75-letna Olena Ciganenko. Kot se ponosno spominja, vse od časov, ko je bil njen fotokopirni stroj edini v mestu.

"Smo v središču mesta, na osrednjem trgu, in vedno smo imeli dober obisk," je povedala in dodala, da je bila knjižnica polna bralcev, ko še ni bilo interneta. Vendar niti v obdobju pred internetom knjižnica ni bila tako živahna, kot je dandanes, kar je odraz tega, kako zelo je vojna prizadela preostali Irpin.

Po večtedenski bitki, ki so jo zaznamovali hudi ulični spopadi v mestu, se je ruska vojska konec marca umaknila iz Irpina in po uradnih ocenah za seboj pustila na stotine mrtvih civilistov.