V Reziji je spet vroče
Slovenci v Reziji so zaskrbljeni. Občina je namreč domačemu slovenskemu društvu sporočila, da jim ne bo več obnovila pogodbe za upravljanje kulturnega doma na Ravanci. Slovenska skupnost se boji, da namerava občinska uprava, ki že tako ni preveč naklonjena Slovencem, rezijansko kulturno središče prepustiti v upravljanje tistim, ki v Reziji podpihujejo sovraštvo do Slovencev.
REZIJA>“Ah, vsako leto je nekaj,” je že obupana Pamela Pielich, predsednica folklorne skupine Val Resia. “Pred dvema letoma so zagnali vik in krik ob izdaji prve dvojezične osebne izkaznice v Reziji, lani so jih zmotile delavnice rezijanskega plesa po šolah v Reziji, letos pa si želijo polastiti še našega kulturnega doma,” našteva Pielichova.
Ne marajo Slovencev
Pri tem misli na društvo Identità e Tutela Val Resia (Identiteta in zaščita Rezije), katerega člani nasprotujejo vsem poskusom, da bi v Reziji veljal zakon za zaščito slovenske manjšine v Italiji, češ da je enačenje Rezijanov s Slovenci zgodovinska krivica. “In zdaj bi to društvo želelo dobiti svoj sedež v našem kulturnem domu in z njim tudi upravljati,” je ogorčena Pielichova.
Desna občinska uprava, ki jo vodi župan Sergio Chinese - tudi on zagovarja stališče, da rezijansko narečje nikakor ne sodi v sklop slovenskega jezika, ampak je to samostojna slovanska govorica - je tej ideji očitno naklonjena. “Da ne bo pomote: nihče nas ne meče iz kulturnega doma. Naš sedež ostaja tam. Nimamo pa več dovoljenja za upravljanje prostorov, zato tudi ne moremo gostiti drugih društev. To pomeni, da domači moški zbor nima kje imeti vaj, da moramo odpovedati nastope folklornih skupin iz Slovenije ...” našteva Pielichova.
Rupel že pisal županu Rezije
Rezijanski kulturni center, ki so ga domačini poimenovali Ta Rozajanska kulturska hiša, je bil zgrajen po potresu leta 1976 s pomočjo denarja iz Slovenije. Lastnica je postala Občina Rezija, saj se je to tedaj zdelo najboljše zagotovilo razvoja in promocije rezijanske kulture in jezika. “V zadnjih letih pa so se stvari bistveno spremenile, saj smo večkrat zaznali sozvočje občinske uprave s tistimi posamezniki in organizacijami, ki si prizadevajo brisati slovensko prisotnost v Reziji,” opozarjajo v eni od dveh krovnih organizacij za Slovence v zamejstvu - SKGZ.
Generalni konzul RS v Trstu Dimitrij Rupel je na župana Rezije včeraj že naslovil pismo, v katerem prosi za podrobnejša pojasnila informacije, da ne namerava obnoviti pogodbe za upravljanje kulturnega doma. “Omenjene napovedi zbujajo skrb slovenski skupnosti v Italiji, da bi slovenska društva ostala brez primernih prostorov za svoje delovanje,” pojasnjujejo na konzulatu. Da je zaskrbljenost nad takšnimi potezami občinske uprave v Reziji več kot upravičena, meni tudi deželni svetnik FJK Igor Kocijančič.
PETRA VIDRIH
