V Rusiji stopajo v veljavo spremembe ustave

Svet
, posodobljeno:

V Rusiji danes stopajo v veljavo spremembe ustave, ki so jih Rusi na nedavnem referendumu potrdili z veliko večino. Med drugim predsedniku Vladimirju Putinu omogočajo, da na oblasti ostane še 16 let.

MOSKVA > Putin je odlok o spremembi ustave podpisal v petek, potem ko so jih ruski volivci pričakovano z veliko, več kot dvotretjinsko večino, na referendumu podprli. Zanje se je izreklo 77,92 odstotka volivcev.

Glavni dan referenduma je bil v sredo, državljani pa so lahko svoje glasove oddali že šest dni prej. Referendum bi sicer moral potekati že 22. aprila, a ga je Kremelj zaradi pandemije novega koronavirusa precej nejevoljno preložil.

Dolgoletni ruski voditelj Putin je spremembe ustave iz leta 1993 predlagal januarja. Oba domova parlamenta sta jih potrdila po hitrem postopku. Putin je vztrajal, da morajo imeti zadnjo besedo državljani, saj da bodo amandmaji z referendumom dobili legitimnost.

Državljani so na referendumu glasovali o celotnem svežnju ustavnih sprememb, ki prinašajo tudi v javnosti priljubljene ukrepe, kot sta minimalna plača in usklajevanje pokojnin z življenjskimi stroški.

Ustavne spremembe predvidevajo okrepitev pristojnosti zakonodajne veje oblasti, ki je trdno v rokah Putinove stranke Enotna Rusija. Reforma v ustavo prinaša tudi prepoved gejevskih porok in omenja vero v boga, s čimer se Rusija oddaljuje od ateizma v času Sovjetske zveze.

A ključno je, da bo lahko Putin po njihovi zaslugi za predsednika države kandidiral še dvakrat, s čimer bo na oblasti - če bo seveda obakrat zmagal - ostal še 16 let. 67-letnik Rusijo kot predsednik ali premier sicer vodi že dve desetletji in je po Stalinu ruski voditelj z najdaljšim stažem.

Opozicijski voditelj Aleksej Navalni je izide referenduma označil kot "ogromno laž", ki da ne odraža realnosti. Zaskrbljenost so izrazili tudi na ameriškem zunanje ministrstvu, češ da je prišlo do poskusov manipuliranja vlade. EU pa je Rusijo pozvala k preiskavi domnevnih nepravilnosti, vključno s siljenjem volivcev, dvojnim glasovanjem, kršitvami tajnosti glasovanja in policijskim nasiljem nad novinarji na voliščih.