V Skei opozarjajo na vedno več agencijskih delavcev

KOPER> Trend rasti opažajo zlasti v Cimosu, družbah Hidrie, Lami, Kovinoplastiki in Livarni Komen. “Na Notranjskem, kjer je brezposelnost petodstotna, delavcev celo že primanjkuje, trend rasti naj bi trajal vsaj dve leti,” opozarja Slavica Čuk, predsednica regijske organizacije Skei za Notranjsko in Istro.

Že desetina delavcev prek agencij

Ob spodbudnih podatkih glede naročil in rasti plač pa v podjetjih ostajajo previdni in raje ne zaposlujejo. Podjetja so bolj naklonjena agencijskim delavcem. Ta rešitev sama po sebi ni sporna, vprašanje pa je, koliko je takih delavcev. “V obalno-kraških podjetjih iz kovinske panoge ti delavci po ocenah - uradnih podatkov namreč ni - predstavljajo že desetino vseh zaposlenih. Šele na začetku zagona smo, pa je ta delež že tako visok, kaj šele bo,” opozarja predsednica Skei Slovenije Lidija Jerkič. Dodaja, da agencijski delavci niso nujno slabše plačani kot njihovi redno zaposleni kolegi, a so neenakopravni glede drugih pravic. Velikokrat delajo po 12 ur, ob sobotah, nedeljah in praznikih, pogosto brez regresa, vprašljiv je tudi bolniški dopust. Nekatere agencije za posredovanje delavcev pa nimajo niti koncesije. “Ti delavci si ne upajo nasprotovati delodajalcu, se ne sindikalno organizirajo ... Spomnimo se Vegrada. Delavci so spregovorili šele, ko so izgubili vse,” opominja Jerkičeva.

Pomanjkljiv nadzor

V sindikalni centrali Skei opozarjajo tudi na pomanjkljiv inšpekcijski nadzor nad tovrstnim zaposlovanjem. “Agencijski delavci lahko pri istem delodajalcu delajo največ eno leto, mi pa vemo, da velikokrat ni tako. Sindikati opozarjamo, sankcij pa ni. Država bi morala biti bolj restriktivna pri tem. Verjetno so v ozadju višji interesi,” ugiba sekretar regijske organizacije Sašo Ristič.

Delodajalci se kljub večjemu obsegu dela otepajo odpiranja vprašanja višanja plač. “V času krize so pridelala izgube, te pa lahko najhitreje in najbolj enostavno 'popravijo' z zniževanjem stroškov dela,” meni Slavica Čuk.

V Skei še opozarjajo, da delodajalci zdaj, ko imajo v podjetjih več dela, teže pristanejo na pogajanja o spremembi podjetniških kolektivnih pogodb. V Cimosu so se pogovori o podjetniški kolektivni pogodbi ustavili, a Ristič upa na nadaljevanje. Konsenz o začetku tovrstnih pogajanj si želijo doseči tudi z vodstvom Lame. Ristič je zadovoljen z razpletom v Livarni Komen, ki sodi pod okrilje Iskre Avtoelektrike. V času, ko je bilo podjetje povsem brez dela, je sindikat pristal na odpuščanje nekaterih delavcev, ki so bili blizu upokojitve. Kriza se je umaknila, sledil je preporod. “Ključ je socialni dialog. Podjetje, ki je bilo tako rekoč zrelo za grob, zdaj živi in ima veliko dela,” pravi Ristič.

Skrbi pa ga za družbo Liv Nova, kamor je delodajalec prenesel približno 240 delavcev iz nekdanjega podjetja Liv Kolesa Hidravlika, v kateri je pred časom oklical likvidacijo. Zdravo jedro naj bi namreč nameraval prodati italijanskemu kupcu, a delavcev na drugo podjetje ne morejo prenesti mimo sindikata.

SONJA RIBOLICA