V SKGZ ciljajo predvsem na mlade
Slovenska kulturno-gospodarska zveza (SKGZ), ena od krovnih organizacij Slovencev v Italiji, je danes v Trstu ob navzočnosti ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjana Žekša, slovenske konzulke Bojane Cipot ter senatorke Tamare Blažina predstavila prenovljeno spletno stran in trijezično brošuro.
TRST> Prenovljena spletna stran, ki jo je po zamisli Rada Jagodica oblikoval Dejan Kozina, in brošura v slovenščini, italijanščini ter angleščini, ki jo je uredil Martin Lissiach, sta po prepričanju predsednika SKGZ Rudija Pavšiča pomembni sredstvi, ki lahko pripomoreta k boljšemu poznavanju te krovne organizacije v širši javnosti in zlasti med mladimi.
Glede spletne strani si je Pavšič zaželel, da bi nastala vseobsegajoča manjšinska spletna stran, ki bi vsebovala slovenske, italijanske in evropske zakone ter akte o manjšinskih stvarnostih, pa tudi pripomočke za izvajanje zaščitnih določil.
Pavšič je sicer pozitivno ocenil dogajanje v zadnjih mesecih ter izide upravnih volitev in referendumov v Italiji in Furlaniji-Julijski krajini (FJK), ki so pokazali, da se določeni pogledi spreminjajo, kar je pozitivno tako za slovensko narodno skupnost kot za odnose s Slovenijo.
Sestalo se bo omizje za slovensko manjšino
Spomnil se je tudi dvajsetletnice osamosvojitve Slovenije, ki jo je označil za "pomembno dejanje, ki nas dela vse ponosne in nam daje večjo samozavest".
Pozitivno je tudi, da je krovni organizaciji SKGZ in Svet slovenskih organizacij (SSO) nedavno prvič sprejel podtajnik pri italijanskem zunanjem ministrstvu Alfredo Mantica, ki je govoril v tonu odprtosti, dialoga ter iskanja novega pozitivnega ozračja.
Predsednika obeh krovnih organizacij bosta čez nekaj dni na tržaški prefekturi sestavila tudi program omizja za slovensko manjšino pri italijanski vladi, ki naj bi se prvič sestalo letos jeseni. To po Pavšičevem mnenju pomeni priznanje za SKGZ in SSO, ki sta zato začutili odgovornost, da začneta skupaj razmišljati o prihodnosti.
Priznanje obeh organizacij ali ena skupna?
Po mnenju predsednika SKGZ bi lahko začeli razmišljati tudi o tem, da bi Slovenija uradno zakonsko priznala krovne organizacije Slovencev v sosednjih državah, saj se je v Italiji to že zgodilo.
Minister Žekš je dejal, da se je o tem sicer možno pogovarjati, vendar bi argument, da je to storila Italija, bolj pripomogel k temu, da bi Slovenija organizacije italijanske manjšine vključila v svojo ustavo. Po Žekševem mnenju je ključno, kakšne obravnave sta v resnici deležni krovni organizaciji.
Uradnemu priznanju krovnih organizacij pa nasprotuje predstavnik družbeno-političnega društva Edinost Samo Pahor, ki se je zavzel za to, da bi Slovenija podprla ustanovitev skupne organizacije, ki naj postane, če ne državna, vsaj deželna institucija, ki naj jo volijo vsi, ki se prijavijo kot volivci. STA