V Sloveniji je premalo kliničnih psihologov

LJUBLJANA> To pa je glede na razmere veliko premalo. Vsak tretji Slovenec naj bi se namreč vsaj enkrat srečal s težavami v duševnem zdravju, najpogosteje z anksioznimi motnjami in depresijo. A posameznik, ki v javni zdravstveni mreži išče pomoč v takšni stiski, naleti na veliko pomanjkanje strokovnjakov in na dolge čakalne dobe, poudarjajo v zbornici kliničnih psihologov.

Ljudje psihološko pomoč iščejo vedno pogosteje

Podatki kažejo, da zadnja leta tako v svetu kot v Sloveniji narašča povpraševanje po storitvah kliničnih psihologov, še posebej po različnih oblikah psihološke pomoči in psihoterapije. Neurejenost tega področja in pomanjkanje ustrezno usposobljenih strokovnjakov pa ljudi s težavami sili v iskanje psihološke pomoči, ki jo na trgu ponujajo tudi ljudje, ki za to niso ustrezno usposobljeni.

Predsednica zbornice kliničnih psihologov Sana Čoderl zato opozarja, da ljudje tako žal iščejo pomoč za svoje težave izven zdravstvenega sistema, kjer pa so storitve psihološke pomoči in psihoterapije nenadzorovane. “To pomeni, da je strokovnost ljudi, ki ponujajo takšno pomoč, velikokrat vprašljiva, uporabniki teh storitev pa so nezaščiteni,” pojasnjuje.

Vsak se lahko razglaša za psihologa ali psihoterapevta

Eden od izvorov te težave je po njenih besedah tudi, da naziva psiholog in psihoterapevt v Sloveniji nista zakonsko zaščitena, saj se vsakdo, ne glede na izobrazbo, lahko razglaša za psihologa ali psihoterapevta. Pri tem na zbornici poudarjajo, da je naziv klinični psiholog zaščiten in ga lahko uporabljajo samo na ministrstvu za zdravje registrirani klinični psihologi.

Na zbornici še poudarjajo, da klinična psihologija sodi med najbolj zahtevna in razvejana področja sodobne uporabne psihologije. Klinični psihologi pri svojem delu uporabljajo znanstveno utemeljene metode ter empirično preverjene diagnostične in terapevtske postopke. Pri njihovem delu pa jih zavezujejo tudi strogi etični standardi ter zdravstvena zakonodaja, ki ščiti pravice pacientov.

STA