V Sloveniji premalo kmetujemo
V Sloveniji potrebujemo 3000 kvadratnih metrov obdelovalnih kmetijskih zemljišč na prebivalca, da bi lahko zagotovili potrebno količino hrane, kaže ocena Združenih narodov. Glede na podatke državnih statistikov smo imeli leta 2010 466.941 hektarov obdelovalne površine, to pomeni okoli 2300 kvadratnih metrov na prebivalca.
SLOVENIJA> Na podlagi podatkov državnega statističnega urada so kmetijska gospodarstva v letu 2010 razpolagala s 499.260 hektari vseh kmetijskih zemljišč, dejansko pa jih od teh obdelujejo 466.941 hektarov.
Ocena navaja, da potrebujejo države v našem podnebnem pasu za zagotovitev potrebnih količin hrane na prebivalca okoli 3000 kvadratnih metrov obdelovalnih kmetijskih zemljišč, torej njiv, travnikov in sadovnjakov.
Več mesa kot zelenjave
Samooskrba s pomembnejšimi kmetijskimi proizvodi je v Sloveniji precej različna, majhna z rastlinskimi pridelki, večja pa z živinorejskimi pridelki. V letu 2010 je bila stopnja samooskrbe s krompirjem 63-odstotna, s pšenico skoraj 50-odstotna in z zelenjavo 31-odstotna, kar pomeni najmanjšo doseženo pokritost domače porabe z domačo pridelavo v Sloveniji, navaja nedavno objavljeno revizijsko poročilo računskega sodišča o uspešnosti varovanja kmetijskih površin kot pogoju za samooskrbo.
Pri živalskih proizvodih je bila stopnja samooskrbe z mesom govedi 106-odstotna, s perutninskim mesom 112-odstotna, s prašičjim mesom pa pod 55 odstotkov. Stopnja samooskrbe z jajci je bila 93-odstotna in z mlekom 116-odstotna.
Obdelovalna zemlja “nastane” v petnajst tisoč letih
Za najboljša kmetijska zemljišča velja, da so do neke mere nenadomestljiv vir, saj je za njihov nastanek treba veliko časa, njihova degradacija pa je hitra. Za gojenje rastlin za človeško in živalsko prehrano morajo biti tla globoka vsaj 30 centimetrov, en centimeter pa nastaja, odvisno od geološke podlage, okoli 500 let.
STA