V Sloveniji se nekaj tisoč otrok ne more zanesti na svoje starše
Ob današnji 23. obletnici sprejetja Konvencije o otrokovih pravicah je institucija varuh človekovih pravic javno objavila posebno poročilo o projektu Zagovornik - glas otroka. Poročilo med drugim navaja, da v Sloveniji nekaj tisoč otrok izhaja iz nefunkcionalnih družin, v katerih se otroci na svoje starše ne morejo zanesti.
LJUBLJANA> Projekt Zagovornik - glas otroka že pet let poteka v koordinaciji varuha človekovih pravic, kjer so se odločili, da ga predstavijo širši javnosti in spodbudijo strokovne in politične razprave o njegovi nadaljnji usodi.
Konvencijo o otrokovih pravicah je pred 23. leti sprejela Generalna skupščina Združenih narodov. Konvencija zavezuje vse države pristopnice, da bodo pri vseh dejavnostih v zvezi z otroki spoštovale otrokove koristi kot glavno vodilo. Kot navajajo v instituciji varuh človekovih pravic, Slovenija zagotavlja večino pravic, ki jih določa konvencija, “vendar pa nerazumljivo dolgo odlaša z ratifikacijo nekaterih pomembnih mednarodnih pravnih aktov, ki bi raven zaščite otrok še izboljšali”. To so predvsem Konvencija Sveta Evrope o zaščiti otrok pred spolnim izkoriščanjem in spolnim zlorabljanjem, Konvencija o pravici otrok do stikov in Izbirni protokol h konvenciji o postopku sporočanja kršitev. Kot še navajajo, je bil “žal” v začetku tega leta na referendumu zavrnjen družinski zakonik, ki bi, če bi bil uveljavljen, uvedel nekatere pomembne novosti in izboljšave na področju varstva otrokovih pravic.
Namen projekta Zagovornik - glas otroka je z delovanjem zagovornikov zagotoviti učinkovito izvajanje pravice otrok, da imajo v vseh postopkih, procesih in dejavnostih, ki jih zadevajo, možnost izraziti svoje mnenje in spremljati, kako se to upošteva.
Poročilo navaja, da v Sloveniji nekaj tisoč otrok izhaja iz nefunkcionalnih družin, v katerih se otroci na svoje starše ne morejo zanesti. Po mnenju pripravljavcev poročila so podatki “alarmantni”.
V času priprave danes objavljenega poročila maja letos je bilo 88 zagovornikov, ki so bili postavljeni nekemu otroku s soglasjem staršev ali z odločbo centra za socialno delo, do letošnjega leta pa so zagovornika postavili 237 otrokom. Ob tem sodelujoči ugotavljajo, da so potrebe za postavitev zagovornika velike in da je število dosedanjih zagovorništev pokrilo le manjši del potreb.
Sporočili so, da bodo varuhovo posebno poročilo o projektu ob dnevu človekovih pravic, 10. decembru, poslali tudi v razpravo poslankam in poslancem državnega zbora, saj menijo, da se mora zakonodajalec seznaniti z dosedanjim delom na tem področju ter odločiti o načinu in obliki nadaljnjega razvoja projekta.
Že zdaj pa pripombe in stališča zainteresiranih, še posebej nevladnih organizacij s področij otrokovih pravic, pričakujejo na elektronskem naslovu info@varuh-rs.si ali po pošti, lahko pa jih zainteresirani posredujejo tudi preko Facebook profila varuha človekovih pravic. Javno razpravo o projektu bodo sklenili z okroglo mizo, ki jo bodo organizirali prav tako 10. decembra na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani.
STA