V Sloveniji še vedno dokaj visoka raven socialne pravičnosti

DÜSSELDORF, BRUSELJ> Študija je pokazala, da obstaja neravnovesje med severnimi ter južnimi in jugovzhodnimi članicami.

V študiji, ki so jo objavili na svetovnem spletu, so na podlagi 35 kriterijev raziskovali šest različnih dimenzij socialne pravičnosti - revščino, izobraževanje, zaposlovanje, zdravje, medgeneracijsko pravičnost in socialno vključenost ter nediskriminacijo.

Socialna nepravičnost se je povečala v Grčiji, Španiji in na Madžarskem

Primerjali so vseh 28 članic EU in ugotovili, da je socialna vključenost kljub krizi na zelo visoki ravni ostala na Švedskem, Finskem, Danskem in Nizozemskem, na drugi strani pa se je socialna nepravičnost v državah, kot so Grčija, Španija in Madžarska povečala.

Slovenija se je uvrstila na skupno deveto mesto. Kljub povprečni ekonomski uspešnosti je tu še vedno mogoča dokaj visoka raven socialne pravičnosti. Skupaj z deseto uvrščeno Estonijo je Slovenija pred tremi starimi članicami EU - Belgijo, Francijo in Veliko Britanijo.

Dosptop do delovnih mest v Sloveniji podpovprečen

Na področju izobraževanja, medgeneracijske pravičnosti in preprečevanja revščine so v Sloveniji srednji do dobri rezultati. Slovenija je na devetem mestu skupaj z Nemčijo. Pri enakopravnosti pri izobraževanju je na sedmem mestu. Uvrstila se je za sosednjo Hrvaško, ki je v tej kategoriji na petem mestu. Ko gre za medgeneracijsko pravičnost, je Slovenija tik za prvo peterico, na šestem mestu.

Pri dostopu do delovnih mest je Slovenija pristala na 14. mestu, tik pred evropskim povprečjem. Je pa precej bolje uvrščena od sosednjih Madžarske, Italije in Hrvaške, ki so zasedle 21., 23. oziroma 25. mesto.

Na področju zdravstva takoj za Finsko

Na področju socialne vključenosti in nediskriminacije je Slovenija zasedla deveto mesto, tik za sosednjo Avstrijo. S tem je nad evropskim povprečjem in pred Veliko Britanijo, Irsko in Francijo. Tudi na področju zdravstva se je Slovenija s 15. mestom uvrstila tik pred evropsko povprečje in je takoj za Finsko.

Med novimi članicami se je takoj za prvo četverico uvrstila Češka, ki se je odlikovala na področju preprečevanja revščine, enako kot tri srednjeevropske države blaginje - Avstrija, Nemčija in Luxembourg. Tik za Slovenijo se je uvrstila Estonija, napredek pa je dosegla tudi na 16. mesto uvrščena Poljska, kjer so indeks socialne pravičnosti merili že leta 2008.

Pri mlajših več socialne nepravičnosti

Študija je poleg razkoraka med severom in jugom še posebej kritična do naraščanja neravnovesja med generacijami. Ugotavlja, da je socialna nepravičnost veliko bolj udarila mlajše. Po celotni EU socialna izključenost ogroža kar 28 odstotkov otrok in mladih, v nasprotju s tem pa je v več primerih upadla revščina med starejšimi.

Relativno visoka stopnja brezposelnosti med mladimi je na primer tudi na Švedskem in Finskem, 23,5 oziroma 19,9 odstotka. A nordijske države v celoti ostajajo visoko uvrščene, predvsem zaradi dobrih rezultatov na področju preprečevanja revščine, dostopa do trga delovne sile ter socialne vključenosti in nediskriminacije.

V Grčiji 60-odstotna stopnja brezposelnosti med mladimi

Na repu lestvice je Grčija, kjer je stopnja brezposelnosti med mladimi skoraj 60-odstotna. Poleg tega v tej državi hitro narašča tveganje za revščino, prebivalstvo pa ima težave tudi zaradi varčevalni ukrepov in močno prizadetega zdravstvenega sistema ter diskriminacija manjšin, ki je posledica naraščanja vpliva skrajnih političnih ideologij. Podobno je tudi v drugih južnih članicah EU. Brezposelnost med mladimi je eden največjih problemov tudi v Španiji, saj presega 55 odstotkov.

V Bertelsmann Stiftung izpostavljajo, da bi bila potrebna večja vloga socialne pravičnosti v evropski politiki. EU ne bi smeli dojemati zgolj kot varuha ekonomske stabilnosti, poudarjajo. V fundaciji bodo poslej indeks socialne pravičnosti objavljali vsako leto.

STA