V slovenskih šolah v Italiji vse manj Slovencev
Položaj Slovencev v Italiji se je v zadnjih dvajsetih letih bistveno spremenil, a slovenska manjšina se tega ne zaveda. Če pa se, se spremembam ne zna prilagoditi. Tako meni raziskovalka Norina Bogatec, ki že dobrih trideset let dela na Slovenskem raziskovalnem inštitutu (SLORI) v Trstu.
> Ko Slovenci v Sloveniji govorijo o rojakih v Italiji, se navadno vprašajo, koliko sploh še je Slovencev v Italiji in ali se bodo ohranili. Lahko na ti vprašanji odgovorijo raziskovalci?
“Raziskovalec najprej postavi problem kriterijev. Se pravi: koga upoštevamo za Slovenca? Kdo sestavlja slovensko narodnostno skupnost v Italiji? Na vprašanje, koliko je Slovencev v Italiji, zato težko odgovorimo. Pri tem tudi ni formalnega pravnega vira, na osnovi katerega, bi lahko opredelili obseg naše skupnosti.”
“Otrok, ki izhaja iz italijanske družine in obiskuje slovenske šole, še ni Slovenec. Spoznal bo slovensko kulturo, govoril bo slovensko, prisvojil si bo nekaj slovenskega, a ne bo avtomatično Slovenec.”
> Kako pa izberete vzorec za svoje statistike, ko raziskujete pojave znotraj slovenske manjšine?
“Ne uporabljam vzorca. Področje mojega raziskovanja je predvsem šolstvo, kjer raziskave izvajamo kar na celotni populaciji, ne pa na vzorcu.”
> To pomeni, da anketirate vse učence in dijake, ki obiskujejo slovenske šole v Italiji?
“Da, kar pa še ne pomeni, da govorimo o slovenskih učencih oziroma dijakih. Govorimo o otrocih, učencih in dijakih, ki obiskujejo slovenske vrtce in slovenske šole v Italiji.”
> Sodeč po vaši nedavni raziskavi, se je ta populacija v zadnjih 15 letih temeljito spremenila. Drži, da je narodna slika zdaj precej drugačna?
“Anketno polo so izpolnjevali starši otrok v slovenskih vrtcih, osnovnih in nižjih srednjih šolah ter sami dijaki na višjih srednjih šolah. Nismo ugotavljali narodnosti otroka, ampak narodnostni izvor. Ugotavljali smo, iz katerih družin izhajajo otroci in dijaki na slovenskih vrtcih in šolah v Italiji.”
> Kateri je bil ključni izsledek?
“Padec deleža otrok, ki izhajajo iz slovenskih družin, torej tistih, kjer sta oče in mama Slovenca. Naraslo pa je število otrok iz mešanih zakonov, torej tistih, kjer je samo eden od staršev Slovenec. Do leta 2003 je ta podatek stalno rasel, zdaj se je ustalil, a je delež še vedno večinski. Zelo je narasel tudi delež otrok iz neslovenskih zakonov. In prav zaradi tega vpisovanja otrok iz italijanskih ali mešanih družin je število otrok v slovenskih vrtcih in šolah naraslo. Ugotavljamo, da se je število vpisov povečalo. Do leta 1995 je krivulja vpisov padala iz leta v leto. V zadnjih 15 letih pa se je obrnila navzgor.” PETER VERČ
Celoten intervju si preberite v prilogi 7. val v petkovi tiskani izdaji Primorskih novic.