Nato v vzhodno krilo zavezništva namešča svoje sile

KIJEV > "Vzemite oblast v svoje roke. Mislim, da se bomo lažje pogajali z vami kot s to bando neonacistov in odvisnikov od mamil," je ukrajinsko vojsko pozval Vladimir Putin v nagovoru, ki ga je predvajala ruska televizija.

Iz Ukrajine že zbežalo 50.000 ljudi
Iz Ukrajine je od začetka ruske invazije v manj kot dveh dneh zbežalo več kot 50.000 ljudi, večina v sosednjo Poljsko in Moldavijo, je danes sporočil visoki komisar Združenih narodov za begunce Filippo Grandi. Opozoril je, da se proti ukrajinskim mejam premikajo še mnogi. Visoki komisariat ZN za begunce (UNHCR) je že v četrtek opozoril, da je zaradi ruske invazije v Ukrajini notranje razseljenih okoli 100.000 ljudi, danes pa je sporočil, da prebivalci množično bežijo v sosednje države. Grandi je tvitnil, da je "v manj kot 48 urah iz države zbežalo več kot 50.000 ukrajinskih beguncev, večina na Poljsko in v Moldavijo". "In še veliko se jih premika proti njenim mejam," je dejal ter se od srca zahvalil vladam in prebivalcem držav, ki ohranjajo svoje meje odprte in sprejemajo begunce. V ločenem tvitu se je Grandi še posebej zahvalil moldavski predsednici Maii Sandu, ker je dovolila ljudem, ki bežijo iz Ukrajine, da varno prečkajo meje z Moldavijo. Zagotovil je, da bo UNHCR storil vse, da bodo Moldaviji pomagali pri pridobivanju mednarodne podpore, medtem ko sprejema begunce.

Ruski predsednik izraz neonacisti redno uporablja za poimenovanje članov ukrajinske vlade in predsednika Zelenskega, ki je sicer judovskega rodu.

V današnjem nagovoru je Putin dejal še, da so banderiti - gre za izraz, ki se uporablja za privržence protisovjetskega borca v drugi svetovni vojni Stepana Bandere - in neonacisti v mestih, kot sta Kijev in Harkov, nakopičili orožje, tudi raketne sisteme.

Nato v prvo namestitev sil z namenom skupne obrambe
Zveza Nato bo v odziv na ruski napad Ukrajine na vzhodnem krilu namestila svoje odzivne sile, tudi bojno konico oziroma sile za zelo hitro odzivanje. Gre za sploh prvo namestitev teh sil z namenom skupne obrambe, je povedal generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg. To je po Stoltenbergovih besedah najresnejša varnostna kriza v Evropi v minulih desetletjih, saj ne gre le za vojno v Ukrajini, temveč Rusija zahteva, da Nato umakne vse sile in infrastrukturo iz skoraj polovice svojih članic, sicer grozi z vojaškimi tehničnimi posledicami. "To je treba vzeti resno, zato zdaj nameščamo Natove odzivne sile prvič v kontekstu skupne obrambe," je poudaril generalni sekretar. Gre za več tisoč sil, pomorske in zračne zmogljivosti, tudi za bojno konico oziroma sile za zelo hitro odzivanje.

Dodal je, da se obnašajo kot teroristi povsod po svetu, skrivajo se za hrbti ljudi, pri tem pa Rusijo obtožujejo, da povzroča žrtve med civilisti. Znano je, da to delajo na priporočilo tujih svetovalcev, zlasti Američanov, je izjavil Putin.

"Še enkrat pozivam ukrajinske oborožene sile, ne dopustite, da bodo vaše otroke, žene in starejše uporabljali za živi ščit," je dejal ruski predsednik.

Mnogi so se zatekli na postaje podzemne železnice

Že zgodaj davi sta v središču ukrajinske prestolnice odjeknili glasni eksploziji, oglasile so se sirene. Po navedbah ukrajinske vojske je ruska stran z raketami obstreljevala civilna območja, mestne oblasti so pozvale prebivalce, naj se zatečejo v zaklonišča. Mnogi so se zatekli na postaje podzemne železnice.

Ukrajinska vojska je sporočila, da se ruske enote ukrajinski prestolnici približujejo tudi s severovzhodne in vzhodne strani. Pojavile so bojazni, da bi lahko Kijev padel že drugi dan ruskega napada na Ukrajino

Strmoglaviti ukrajinsko in ustoličiti marionetno vlado?

Po navedbah virov v ameriškem obrambnem ministrstvu se ruska vojska, ki ima "popolno zračno premoč" v Ukrajini bliža Kijevu z namenom, da strmoglavi ukrajinsko in ustoliči marionetno vlado.

Ruske sile so zjutraj napadle tudi obmejne enote v Zaporožju, kjer naj bi umrlo več ljudi. Sicer naj bi prvi dan napada po navedbah ukrajinskih oblasti umrlo 137 ukrajinskih državljanov, tako vojakov kot civilistov.

Domove je na podlagi prvih ocen Visokega komisariata ZN za begunce (UNHCR) zapustilo 100.000 ljudi, več tisoč pa jih je zapustilo državo. Visoki komisar ZN za begunce Filippo Grandi je zato že pozval ukrajinske sosednje države, naj ohranijo svoje meje odprte za tiste, ki iščejo varnost.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v četrtek zvečer podpisal odlok, s katerim je ukazal splošno mobilizacijo. Ukrep predvideva vpoklic vojaških obveznikov in rezervistov.

Ukrajinsko obrambno ministrstvo pa je državljane pozvalo, naj jih obveščajo o premikih enot, izdelujejo molotovke in nevtralizirajo sovražnika.

Zelenski znova pozval mednarodno skupnost, naj pomaga Ukrajini

Zelenski, ki ostaja v Kijevu, je danes znova pozval mednarodno skupnost, naj pomaga Ukrajini. "Branimo svojo svobodo in ozemlje, vendar potrebujemo učinkovito pomoč mednarodne skupnosti," je tvitnil. EU je pozval, naj uvede še strožje sankcije proti Rusiji.

Voditelji EU so se v četrtek na izrednem vrhu dogovorili o obsežnem svežnju gospodarskih sankcij, ki naj bi imele po besedah predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen "obsežne in hude posledice" za Rusijo.

Zajemajo ruski finančni, energetski in prometni sektor, blago z dvojno rabo ter izvoz in financiranje izvoza. Omejitev glede vizumske politike pa pomeni, da ruski diplomati in poslovneži ne bodo več imeli priviligiranega dostopa do EU.

Se pa evropski voditelji zaenkrat niso odločili za izključitev Rusije iz mednarodnega bančnega plačilnega sistema Swift.

Voditelji so se preko video povezave pogovarjali z ukrajinskim predsednikom. "Dal nam je odkrito sporočilo v zelo težkih in bolečih okoliščinah, ki se jih vsi zavedamo," je pogovor opisal predsednik Evropskega sveta Charles Michel.

Francoski predsednik Emmanuel Macron pa se je v četrtek kot prvi zahodni voditelj po začetku invazije po telefonu pogovarjal z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Po pogovoru, ki ga je opisal kot "odprtega, neposrednega in kratkega" je dejal, da je "ob obsojanju, hkrati pa sankcioniranju" še vedno koristno pustiti odprto možnost za dialog.

Sankcije proti Rusiji je v četrtek uvedla tudi Velika Britanija, med drugim pa vključujejo prepoved uporabe britanskega zračnega prostora za letala ruske letalske družbe Aeroflot. Rusija je kot povračilni ukrep danes zaprla svoj zračni prostor za britanska letala, kar velja tudi za prelete Rusije.

Na seznam sankcij dodali tudi Putina in Lavrova

Zunanji ministri EU so danes na zasedanju v Bruslju na seznam sankcij, ki jih EU zaradi invazije na Ukrajino uvaja proti Rusiji, dodali ruskega predsednika Vladimirja Putina in zunanjega ministra Sergeja Lavrova, je po zasedanju potrdil visoki zunanjepolitični predstavnik unije Josep Borrell. Zunanji ministri EU so danes uradno potrdili drugi sveženj sankcij, ki so ga v četrtek na izrednem vrhu politično potrdili voditelji EU. Sankcije pa so še razširili na ruskega predsednika Putina in zunanjega ministra Lavrova.

"Predsednik Putin in zunanji minister Lavrov sta skupaj s poslanci dume, ki podpirajo to agresijo, na seznamu sankcioniranih oseb," je novinarjem po srečanju ministrov EU v Bruslju povedal Borrell. Sankcije med drugim vključujejo zamrznitev njihovega premoženja v EU.

Kot je dodal Borrell, je EU doslej uvedla sankcije le proti dvema voditeljema - Belorusije in Sirije, Aleksandru Lukašenku in Bašarju al Asadu.

Proti sankcijam se je danes znova izrekla Kitajska

Medtem se je proti sankcijam danes znova izrekla Kitajska. "Ponovno poudarjam, da sankcije nikoli niso bile učinkovit način reševanja težav," je dejal tiskovni predstavnik kitajskega zunanjega ministrstva.

Varnostni svet ZN bo drevi glasoval o resoluciji, ki obsoja ruski napad na Ukrajino, a bo Rusija kot stalna članica po pričakovanjih izkoristila svojo pravico do veta. Je pa pomembno vprašanje, kaj bo storila Kitajska. Če se bo glasovanja o resoluciji vzdržala, bi bila to pomembna kritika Rusije, s katero je Peking sicer v ZN stalni zaveznik.

Sicer pa je tudi v Rusiji slišati nekatere kritike na račun ravnanja predsednika Putina. Novinar Dmitrij Muratov, lanski Nobelov nagrajenec za mir, je dejal, da Putin je državi prizadejal nepopravljivo škodo in ji ukradel prihodnost. Časnik Nova Gazeta, katere urednik je, je danes izšel z naslovom v ruščini in ukrajinščini.

V Rusiji so v četrtek v več mestih kljub prepovedi oblasti potekali protesti proti vojni v Ukrajini. Po podatkih aktivistov je policija na njih pridržala več kot 1700 ljudi.

Protesti v podporo Ukrajini in proti vojni pa so potekali tudi v več mestih v Evropi in po svetu, med drugim v Berlinu.

Potem ko je tečaj rublja po ruskem napadu na Ukrajino padel na rekordno nizko raven, moskovska borza pa je uvodoma izgubila 14 odstotkov, je ruska centralna banka napovedala posredovanje. Z ukrepi naj bi v luči sankcij zahodnih držav zagotovili dodatno likvidnost bančnega sektorja v Rusiji.