V sredo naj bi policisti umaknili referendumsko pobudo

Svet
, posodobljeno:

Zadnji rok za dogovor med policisti in vlado je torek, ko naj bi ponovno parafirali besedilo sporazuma, je po današnjih pogajanjih povedal minister za delo Andrej Vizjak. V sredo dopoldne naj bi strani potrdili dogovor in ga popoldne tudi podpisali, kar bo po Vizjakovih besedah omogočilo umik referendumske pobude in uveljavitev varčevalnega zakona.

Andrej Vizjak je policistom dal besedo, da se bo vlada držala podpisanega sporazuma in ne bo zlorabljala danih zavez in dogovora
Andrej Vizjak je policistom dal besedo, da se bo vlada držala podpisanega sporazuma in ne bo zlorabljala danih zavez in dogovoraSTA

LJUBLJANA>“Šli smo v usklajevanje kolektivne pogodbe za policiste, da izčistimo še normativni del oziroma tisto, kar mi mislimo, da je treba zapisati, vladna stran pa tisto, kar se lahko zapiše,” je pojasnil Radivoj Uroševič. Na mizi so po njegovih besedah izhodišča za kolektivno pogodbo, ki jih je treba pravilno zapisati v osnutek.

“Mi si prizadevamo, da bi zmagal socialni dialog. Končni zmagovalci vsega tega, če bo prišlo do sporazuma, pa bodo državljani, ki bodo dobili motivirano in dobro plačano policijo,” je poudaril Zoran Petrovič. Glede Vizjakove napovedi, da bi bil sporazum lahko parafiran v torek, Petrovič ni želel špekulirati. Oba policijska sindikata se po njegovih besedah borita za izboljšanje položaja policistov, po 20 letih pa je prišlo do trenutka, ko poskušajo to urediti tako, kot je treba.

Policiste naj se v kazenskih postopkih izenači z drugimi državljani

Današnji predlog obeh sindikatov je večinoma modifikacija že dogovorjenih stvari. Uroševič je povedal, da so dodatno zahtevali, da se policiste v kazenskih postopkih za dejanja storjena v prostem času izenači z drugimi državljani.

Predsednik Sindikata policistov Slovenije Zoran Petrovič je v izjavi za medije pred ministrstvom za notranje zadeve pojasnil, da so dopoldne vladni strani dali predloge, “za katere mislimo, da jih je nujno v tej fazi treba urediti, da bi bili lahko še sprejemljivi za članstvo, ki ga oba sindikata zastopata”. Med njimi je izpostavil urejanje kolektivne pogodbe, ki je ena od točk sporazuma.

Z Gorenakom se niso sestali

Ob tem je pojasnil, da se glede tega niso sestali z ministrom za notranje zadeve Vinkom Gorenakom, ampak s strokovno ekipo, s katero so obdelali normativni del kolektivne pogodbe. Petrovič je zanikal informacije, da želijo policisti doseči milejšo obravnavo v zvezi s storjenimi prekrški. Potrdil je navedbe Uroševiča, da se želijo policisti le izenačiti z ostalimi državljani pri obravnavi kaznivih dejanj, ki jih policisti storijo v prostem času.

Že ob prihodu na nadaljevanje pogajanj je Petrovič zatrdil, da ima mandat organa sindikata za pogajanja z vlado o zahtevah policistov in tudi za podpis sporazuma, če bo kompromis sprejemljiv. Mandat članstva pa je po Uroševičevih besedah izražen s tem, da so povedali, da vsebina dosedanjega predloga sporazuma ne zagotavlja dovolj garancije, da bodo stvari tudi uresničene. “In to je največji problem,” je poudaril Uroševič.

Policisti se strinjajo z vsebino

Policisti so po ministrovih besedah danes prišli z nekoliko dopolnjenim parafiranim sporazumom. Ob tem je poudaril, da so s parafo že potrdili, da se strinjajo z vsebino, danes pa so prišli z novimi predlogi. Danes so jih pregledali in po Vizjakovih besedah ugotovili, da nekateri nadgrajujejo določeno besedilo in nimajo finančnih posledic, nekateri predlogi so statusne narave, nekateri pa imajo finančne posledice.

Vladna stran si je popoldan vzela za preučitev predlogov, da bodo videli, ali posegajo v sistem. Nekateri dodatni predlogi policistov so za vlado sprejemljivi, nekateri pogojno, nekateri pa niso, je pojasnil minister. Konkretno pa o tem ni želel govoriti. Po ministrovih besedah se bodo o teh predlogih pogovarjali na torkovem nadaljevanju pogajanj in morebiti za nekatere poiskali alternativne, boljše rešitve.

Vizjak: Z dogovorom ne smemo posegati v že sprejete odločitve vlade

“Razumemo njihovo ambicijo in oni morajo tudi razumeti naše omejitve, da s tem dogovorom ne moremo in ne smemo posegati v neke že sprejete odločitve vlade, še posebej kar se tiče enotnega plačnega sistema, kar se tiče zakona za uravnoteženje javnih financ in ne nazadnje kar se tiče že sklenjenega dogovora z ostalimi sindikati,” je pojasnil Vizjak. Dodal je, da lahko poiščejo nekatere rešitve za njihove specifike, ki so jih obremenjevale doslej, in tu je vlada pripravljena najti kompromis. Kot pomembno je Vizjak izpostavil, da so policisti že pripravili del normativnega dela kolektivne pogodbe, za katero so se dogovorili, da jo bodo uskladili do septembra letos.

Cilj je objava zakona v petkovem uradnem listu

Vizjak je ponovil, da je cilj vlade objava zakona za uravnoteženje javnih financ v petkovem uradnem listu. Dogovor s policisti želijo po njegovih besedah doseči v enem dnevu in tako doseči umik referendumske pobude o omenjenem zakonu, kar je pogoj in sestavni del sporazuma. Vizjak je povedal, da naj bi v torek ugotovili, kako blizu so si po današnjem nadaljevanju usklajevanj in ponovno parafirali besedilo sporazuma. V sredo naj bi dogovorjeno besedilo sporazuma obravnavala tudi vlada, po tem pa naj bi prišlo do podpisa sporazuma in umika referendumske pobude, je napovedal minister.

Vizjak je policistom dal besedo, da jih ne bo prevaral

Glede zahtev drugih uniformiranih poklicev je Vizjak pojasnil, da so policiste obravnavali glede na specifiko njihovega dela. Vizjak je vprašal, ali je pogosto v carini ali pa kje drugje, da bi imeli zgolj 85-odstotno zasedenost sistematiziranih delovnih mest ali manj. Po ministrovih besedah v primeru tako nizke zasedenost delovnih mest zaposleni delajo več in imajo povečan obseg dela.

Del sporazuma je po ministrovih besedah takšen, da naj bi preprečeval administrativno nižanje kadrovskih potreb samo z namenom, da se prevara policiste. Poudaril je, da je policistom dal besedo, da se bo vlada držala podpisanega sporazuma in ne bo zlorabljala danih zavez in dogovora.

Pričakovanja policistov glede upokojevanja po ministrovih besedah ni mogoče prejudicirati v nekem drugem zakonu, ampak je treba to prepustiti pokojninski zakonodaji. Možno pa je ob sprejemanju pokojninske zakonodaje skupaj z njimi iskati rešitev, glede na specifike njihovega poklica.

STA