V sredo o dokapitalizaciji NLB

LJUBLJANA> Šlo naj bi za začasno rešitev, ki pa je v delu javnosti sprožila pomisleke.

Nova Ljubljanska banka (NLB) mora kot slovenska sistemska banka do konca meseca izpolniti zahteve Banke Slovenije in Evropske bančne agencije ter količnik najbolj kakovostnega temeljnega kapitala (Core Tier 1) s trenutne ravni malenkost pod šestimi odstotki dvigniti na vsaj devet odstotkov.

Obdržali bi četrtinski delež

Koalicija se je v začetku mandata zavezala, da za razliko od dokapitalizacije spomladi minulo leto, ko je večino od 250 milijonov kapitala zagotovila država, banke tokrat ne bodo dokapitalizirali davkoplačevalci, temveč bo skušala država najti strateškega vlagatelja. Svoj lastniški delež v banki naj bi nato zmanjšala, a ne pod 25 odstotkov plus eno delnico.

Vlada je skupaj z Agencijo za upravljanje kapitalskih naložb RS (AUKN) oblikovala pogajalsko skupino in začela pogovore s potencialnimi vlagatelji. Najpogosteje se je omenjalo belgijsko KBC kot trenutno drugo največjo lastnico NLB, Evropsko banko za obnovo in razvoj (EBRD) in Mednarodno finančno korporacijo iz skupine Svetovne banke.

Pogajanja potekajo za tesno zaprtimi vrati in uradnih informacij o njihovem poteku nihče od vpletenih ne daje. V NLB teče tudi skrbni pregled. Špekulacij je veliko, a v začetku meseca je postalo jasno le to, da dogovora pred koncem junija ne bo, zato je morala vlada poseči po alternativi.

V sredo o povečanju odnosnega kapitala

To je našla v hibridnih dolžniških instrumentih Co Co, imenovanih tudi pogojno zamenljive obveznice. Te predstavljajo vmesno obliko med dolžniškim in lastniškim kapitalom in se pod določenimi pogoji - če denimo količnik Core Tier 1 pade pod sedem odstotkov - pretvorijo v lastniški kapital. DZ je za možnost uporabe teh obveznic v primeru NLB in drugih bank tudi spremenil zakon o bančništvu.

Skupščina bo v sredo odločala o predlogu, da NLB najprej poveča osnovni kapital za 130 milijonov evrov z izdajo skoraj 1,89 milijona novih delnic po ceni 68,71 evra. S tem korakom naj bi količnik Core Tier 1 spravili na sedem odstotkov, kolikor je pogoj za izdajo omenjenih obveznic.

KBC novih delnic očitno ne bo neposredno vplačala. Novoizdane delnice naj bi bile namreč namenjene zamenjavi obstoječega hibridnega instrumenta, ki ga je pred leti izdala NLB in ki je v lasti KBC. Belgijci, ki imajo v lasti malenkost več kot 25 odstotkov NLB, bi tako svoj lastniški delež povečali.

Tihi prevzem KBC?

V drugem koraku pa bodo predvidoma do 380 milijonov evrov odobrenega kapitala zagotovili z izdajo nekaj več kot 5,5 milijona novih delnic po isti ceni, te pa bi uporabili le za zamenjavo za pogojno zamenljive obveznice. V javnosti se je razvila predvsem dilema o tem, kdo bo vplačal slednje.

Opozicija in del javnosti sta se zbala, da bo obveznice kupila KBC. Ker v luči nadaljnjega slabšanja portfelja banke obstaja velika verjetnost, da se bodo obveznice že kmalu pretvorile v lastniški kapital, bi tako po njihovi oceni belgijska solastnica tiho prevzela nadzor nad NLB, pri tem pa ne bi plačala prevzemne premije.

Olje na ogenj sta prilila še člana uprave AUKN Marko Golob in Danilo Grašič. V odprtem pismu sta ob navajanju različnih dokapitalizacijskih scenarijev poslance posvarila pred nevarnostjo tihega prevzema NLB s strani KBC.

Do konca leta zasebni vlagatelji?

Na ministrstvu za finance so poudarili, da njune navedbe ne držijo in temeljijo na napačnih domnevah. Minister Janez Šušteršič pa je zagotovil, da po nobenem scenariju ni mogoče, da bo KBC postala več kot polovična lastnica NLB.

Sodeč po izjavah ministra bi lahko sklepali, da bo večino ali vsaj sorazmerni delež obveznic vplačala država, to pa ne bo pomenilo povečanja javnofinančnega primanjkljaja niti javnega dolga, saj naj bi šlo za začasno rešitev. Poleg tega se na podlagi nekaterih izjav zdi verjetna rešitev, da bo država za to porabila del svojih dolgoročnih vlog v banki.

Do konca leta bi bilo po ministrovih besedah mogoče zagotoviti zadosten dodaten kapital s strani zasebnih vlagateljev in tedaj bi obveznice ugasnile. Do težav bi lahko prišlo, če bi se količnik Core Tier 1 pod sedem odstotkov znižal še pred dogovorom s strateškim vlagateljem. Takrat bi se namreč obveznice pretvorile v lastniški kapital in znesek bi se štel v dolg in primanjkljaj.

510 milijonov še ni zadnji korak

Očitno pa tokratna dokapitalizacija v višini 510 milijonov evrov še ni zadnji korak pri stabilizaciji banke. Šušteršič je javno povedal, da bo treba za normalno poslovanje NLB zagotoviti še več denarja. Pri tem upa, da bo dogovor o tem moč najti z zasebnimi vlagatelji. Le kot rešitev v skrajni sili je omenil pomoč iz mehanizmov za stabilnost evra.

Zaradi informacijske blokade ni jasno, kakšni bi utegnili biti pogoji za dodatna sredstva s strani zasebnih vlagateljev. Govori se, da naj bi tako KBC kot EBRD svoje sodelovanje pogojevala z izločitvijo slabih naložb iz portfelja, a stroške za to najverjetneje morala prevzeti država.

Več bo jasno v prihodnjih mesecih, si je pa vlada s pomočjo večine v DZ uspela zagotoviti, da bo že na sredini skupščini sama razpolagala z naložbo v NLB. Odnosi med AUKN in vlado se vse bolj zaostrujejo, vlada pa se želi zaradi občutljivosti in pomembnosti vprašanja izogniti zapletom.

STA