V Strasbourgu zmaga za vse izbrisane
“Zmagala je pravica,” je včeraj sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice, ki je v primeru Kurić in drugi proti Sloveniji dokončno odločilo, da je slovenska država oškodovala njihove pravice, za PN komentiral zagovornik izbrisanih Andrea Saccucci.
KOPER, STRASBOURG >“Ni opravičila za to, kar jim je bilo storjeno. Ta sodba je prelomnica, najpomembnejše pa šele sledi in to so odškodnine. Sodišče je naložilo vladi, da oblikuje odškodninski sklad za vse izbrisane. Če pa vlada ničesar ne bo storila, bo sodišče vzelo stvari v svoje roke,” je Andrea Saccucci dodal na sodbo evropskega sodišča, ki odmeva med izbrisanimi, njihovimi podporniki in prijatelji, brez odmeva pa zagotovo ne bo niti v vladnih vrstah.
120.000 evrov za odškodnine
Vlada Janeza Janše je tista, ki bo morala poskrbeti, da bo pravici zadoščeno. Najprej bo morala šestim izbrisanim ljudem, ki so v Strasbourgu vložili tožbo priti Sloveniji, za nepremoženjsko škodo izplačati po 20.000 evrov, še 30.000 evrov pa bo morala tožnikom plačati za stroške postopka. Odločitev o vprašanju premoženjske škode bo sodišče prihranilo za poznejši datum, je še zapisano v sodbi.
Janševa vlada pa mora storiti še nekaj: ima namreč leto dni časa, da oblikuje odškodninski sklad, ki bo poplačal škodo vsem izbrisanim.
Šest let čakanja na sodbo
Spis z naslovom Kurić in drugi proti Sloveniji je na Evropskem sodišču za človekove pravice nastal 6. julija 2006. Štiri leta pozneje je sodišče ugodilo skupini izbrisanih, Republika Slovenija pa se je pritožila.
Pred letom dni, 6. julija 2011, so se Primorske novice z izbrisanimi odpravile na Evropsko sodišče za človekove pravice, na javno obravnavo v okviru pritožbe naše države.
Republiko Slovenijo je v Strasbourgu zastopalo državno pravobranilstvo, ki ga je vodil Lucijan Bembič, izbrisane pa italijanska pravnika Anton Giulio Lana in Andrea Saccucci.
Lana in Saccuci sta poudarila, da ukrepi, ki jih je sprejela Slovenija, niso zadostni za odpravo krivic, več kot 13.000 izbrisanih pa še vedno nima urejenega statusa. Poleg tega nihče ni uspel v zahtevku za izplačilo odškodnine.
Lucijan Bembič je državo zagovarjal z argumenti, da izbrisani niso izkoristili možnosti za notranje pravo in da izbris ni vplival na njihovo državljanstvo. Dejal je še, da ukrepi, ki jih je po navodilu Evropskega sodišča sprejela Slovenija, delujejo tako v teoriji kot v praksi in zagotavljajo ustrezne socialne pravice.
Predstavniki države so evropskemu sodišču zatrjevali, da so z zakonom, ki so ga sprejeli leta 2010 in ki prekinja protiustavno stanje, do katerega je prišlo z nezakonitim izbrisom več kot 25.000 ljudi iz registra stalnega prebivalstva Republike Slovenije, problem izbrisanih ustrezno rešili.
Skupina izbrisanih pa je menila, da je pot, ki jo je naložila izbrisanim, pretežka in prenaporna. Vsak izbrisani bi si namreč moral s sodbo pridobiti status stalnega prebivalca in se zatem na sodišču boriti še za odškodnino.
Dvajset let izbrisanih
Izbrisani so se Sloveniji “zgodili” 26. februarja 1992, na dan, ko je potekel rok za pridobitev državljanstva. Ministrstvo za notranje zadeve jim je odvzelo status oseb s stalnim prebivališčem v Sloveniji in jih “prekvalificiralo” v tujce. Minister za notranje zadeve je bil Igor Bavčar. Izbrisanih je bilo 25.671 ljudi.
ALENKA PENJAK