V Turčiji vse več ateistov
V Turčiji se vse več ljudi obrača k ateizmu, izhaja iz javnomnenjske raziskave inštituta Konda. Po mnenju opazovalcev bi bilo to moč pripisati vse bolj teokratski politiki predsednika Recepa Tayyipa Erdogana. Glede na anketo, ki so jo v Turčiji izvedli nedavno, se je število nevernikov v pretežno muslimanski državi v zadnjem desetletju potrojilo.
KAYSERI > Obenem se je glede na ugotovitve raziskovalcev javnega mnenja zmanjšalo število Turkov, ki čutijo pripadnost islamu, in sicer s 55 na 51 odstotkov, povzema nemški portal Deutsche Welle. Turški direktorat za verske zadeve Diyanet je leta 2014 obelodanil, da se ima 99 odstotkov prebivalcev Turčije za muslimane. Anketa Konde je tudi zaradi tega sprožila razgreto javno razpravo.
Po mnenju teologa Cemila Kilica sta obe številki pravilni. Čeprav je 99 odstotkov Turkov muslimanov, številni vero prakticirajo v kulturnem in sociološkem smislu. Kot je dejal, gre prej za muslimane po kulturi kot po duhovnosti. Če pa bi upoštevali le ljudi, ki dejansko prakticirajo islam, “pa ni mogoče več kot 60 odstotkov ljudi obravnavati kot muslimane”.
“V Turčiji vlada verska prisila,” pa je ugotovitve preiskave komentiral 36-letni računalničar Ahmet Balyemez, ki je že več kot deset let ateist, čeprav je sam odrasel v zelo verni družini.
Turški oblastniki pod vladavino Recepa Tayyipa Erdogana, ki na premierskem oziroma od leta 2014 na predsedniškem stolčku sedi že skoraj 16 let, islam vse bolj izkoriščajo za upravičevanje svojih politik. Ljudje pa po mnenju teologa Kilica ne želijo takšne religije in takšne uradne oblike pobožnosti.
Takšno mnenje deli tudi vodja vodilnega turškega združenja ateistov Selin Ozkohen. Želja, da ustvari celo generacijo pobožnih muslimanov, se je Erdoganu v več pogledih izjalovila, je prepričana Ozkohenova.
“Od nekdaj trdimo, da države ne bi smele voditi verske skupnosti, saj ljudje zaradi tega pod vprašaj postavljajo svojo vero in postajajo humanistični ateisti,” je dodala. Ob tem je Ozkohenova omenila tudi spodleteli državni udar v Turčiji poleti leta 2016.
Oblasti so privržence turškega klerika Fethullaha Gülena obsodili vstaje proti Erdoganu, ki je bil nekdaj zaveznik tega teologa. Ta udar je bil spopad med dvema verskima skupinama, sledilo pa je Erdoganovo veliko zatrtje upora. “Ljudje so to opazili in se zato začeli oddaljevati. Tisti, ki o tem razmišljajo racionalno, se obračajo k ateizmu,” je poudarila.
Vlada pa kljub temu, da si vse več ljudi sedaj tudi javno upa priznati, da so ateisti, državljane še vedno sili, da se uklonijo verskim pravilom, kot si jih zamišlja. “Pritisk se vrši v soseskah in mošejah. Najvidnejši znak tega pa je dejstvo, da so šolarji tudi v letu 2019 primorani hoditi k verouku,” je dodala Ozkohenova.