V Umagu je pognala Ajda
Dvorano mestnega sveta v starem jedru Umaga so prejšnji četrtek povsem napolnili slovenski rojaki, ki živijo na zahodnem delu hrvaške Istre. Zbrali so se na ustanovnem občnem zboru Slovenskega kulturnega društva Ajda Umag, ki združuje Slovence, živeče v tej in sosednjih občinah Buje, Novigrad, Brtonigla in nekaterih manjših zahodnoistrskih občinah. V društvo se je vključilo krepko preko 100 članov.
Sodeč po poteku ustanovnega občnega zbora in po izvolitvi organov društva, so pobudo za ustanovitev Ajde prevzele v svoje roke ženske (medklic iz občinstva: kje so moški?), ki sestavljajo tudi petčlanski upravni odbor na čelu s predsednico Vlasto Grgić in podpredsednico Lili Pavić. Tretja dama, Danica Vojković, ki je sedela poleg Grgićeve in Pavićeve v delovnem predsedstvu in zelo suvereno vodila potek ustanovne skupščine, je pojasnila, da je ves potek od zamisli in prvih predlogov do sklica začetnega občnega zbora trajal le poldrugi mesec. Ravno zato jim ni uspelo privabiti vseh Slovencev, ki živijo na tem območju Istre. Koliko jih je, ne ve natančno nihče. Po mnenju podpredsednice Lili Pavić, izrečenem v nevezanem pogovoru, jih je morebiti vsaj 500 ali celo kaj več.
Slovenci, ali pač Slovenke Umaga in sosednjih krajev, so na ustanovni zbor društva Ajda privabili vrsto uglednih gostov, med katerimi naj na prvem mestu omenimo dr. Boštjana Žekša, ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu, umaškega župana-gradonačelnika Vilija Bassaneseja ter na podobnih srečanjih vedno prisotnega Darka Šonca iz Zagreba, predsednika Zveze slovenskih društev na Hrvaškem, in Rudija Merljaka, sekretarja vladnega Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki skrbi za podporo delovanju naših rojakov čez mejo. Ustanovni občni zbor je potekal brez zapletov, formalno pa bo društvo Ajda dobilo potrditev po registraciji na ustrezne uradu Istarske županije v Pulju.
Vsekakor je zanimivo dejstvo, da je društvo Ajda že peto slovensko kulturno društvo v Istri. Doslej so podobna društva naših rojakov zaživela v Pulju, Labinu, Buzetu in Poreču, umaško pa je peto v tem nizu. V sosednji Primorsko-goranski županiji delujejo tri slovenska društev, med njimi že leta 1947 ustanovljeno SKD Bazovica na Reki in precej mlajši Snežnik v Lovranu. Tretje društvo deluje v Čabru v Gorskem kotarju. V Republiki Hrvaški pa je kar šestnajst slovenskih kulturnih društev.
Od kod takšno zanimanje, smo vprašali Darka Šonca, ki zagotovo najbolj pozna organizirano delovanje naših rojakov v sosednji državi. “Po moji razlagi se slovenska nacionalna samozavest na Hrvaškem vse bolj prebuja,” ocenjuje. “Pred osamosvojitvijo Slovenije in Hrvaške smo bili Slovenci eden od konstitutivnih narodov v prejšnji Jugoslaviji, zato smo bili nekoliko presenečeni, ko je prišlo do te velike spremembe. Sedaj pa smo postali manjšina, in zato se samozavest krepi. Kot predsednik Zveze slovenskih društev moram reči, da zaenkrat deluje naše združenje zelo dobro. Naša društva so iz različnih območij Hrvaške in vsako od njih ima svoje specifične lastnosti in potrebe. Kljub temu kot celota uspešno delujemo. Če so problemi? Seveda, toda mi jih uspešno rešujemo. Naš slogan je, da se o vsem lahko dogovorimo, in zato se pogovarjamo tako dolgo, dokler se ne dogovorimo.”
Zanimalo nas je tudi, kako je s financiranjem slovenskih društev v sosednji državi in ali to povzroča probleme v njihovem delovanju. “Poglejte, ko gre za denar, ni nikoli vse povsem urejeno in nikoli ne bodo prav vsi zadovoljni,” pravi Šonc. “Pri teh rečeh pride najbolj do veljave princip strpnega dogovarjanja. Mislim, da je sedaj financiranje naših društev dokaj dobro urejeno. Hrvaška pomaga neposredno, Slovenija pa prek Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu. Stvari se razvijajo v pravo smer. O tem sem trdno prepričan.”
Rojake je na ustanovnem zboru nagovoril tudi minister Boštjan Žekš. Ob čestitkah se je v nagovoru pošalil, da se bo po upokojitvi tudi sam včlanil v Ajdo, saj da ima na Umaškem počitniško hišico. Na naše vprašanje, kako tolmači tako veliko zanimanje naših rojakov v Istri, ki so organizirani v že petih društvih, je dejal: “Mislim, da je to lepo. Na območju zahodne Istre pa je itak mešano prebivalstvo, med njimi so od nekdaj tudi Slovenci. Lepo je, da se naši rojaki združujejo, česar ne razumem kot nekakšno zapiranje v krog slovenske manjšine, ampak kot način ohranjanja slovenskih navad in obenem kot povezavo z drugimi prebivalci. Nastajanje slovenskih društev na Hrvaškem podpiramo, saj ta društva niso usmerjena proti nekomu, ampak so usmerjena v sodelovanje in skupno življenje. Še posebej me veseli, da so se mejni problemi na neki način razrešili in bo sodelovanje naših rojakov s Slovenijo teklo še bolj gladko in postalo normalno.”
Kot je dejala predsednica Ajde Vlasta Grgić, se ni bati za obstoj in delovanje društva, saj živijo Slovenci v izrazitem multikulturnem okolju, kjer je tolerantnost med pripadniki različnih narodnih skupin zelo visoka. “Sploh se ne bojim, da v takem okolju naše društvo ne bi zaživelo,” je poudarila predsednica. Tu namreč živi avtohtona italijanska manjšina, ki je že dolgo dobro organizirana. Poleg nje so se društveno organizirali tudi Srbi, Bošnjaki in sedaj tudi Slovenci. K takšnemu vzdušju tolerantnosti in spoštovanja pripadnikov drugih narodov, ki živijo na tem območju, sta nedvomno veliko prispevala tudi umaška občinska oblast in župan - gradonačelnik Vili Bassanese, ki je, kot je v nagovoru dejal, in požel aplavz, po materini strani Šavrin in se zato po njegovih žilah pretaka tudi slovenska kri.
“Glede na to, da zelo dobro poznam primere v Evropi, od Portugalske do Skandinavije, si upam trditi, da je redkokje v Evropi na takšni ravni rešeno vprašanje multikulturnosti in sožitja, kar je postalo identiteta mesta in naše občine, kjer živijo pripadniki kakih 20 narodnih skupnosti. Kot župan ne delim državljanov po nacionalnosti, ampak po tem, kaj in koliko prinašajo v skupno dobro. Ravno zato sem vesel in pozdravljam ustanovitev slovenskega društva in vam obljubljam pomoč občine,” je dejal umaški župan, ki je, sodeč po aplavzu, med Slovenci zelo priljubljen.
V svojem kratkem nagovoru po izvolitvi je predsednica Vlasta Grgić naštela nekaj najpomembnejših nalog, ki so si jih zadali v vodstvu društva. Na prvem mestu želijo na organiziran način v najširšem pomenu tega pojma zaščititi slovensko kulturno in jezikovno identiteto na tem delu Istre. Nič manj pomembno ni niti ohranjanje dobrih odnosov in sobivanja z večinskim hrvaškim prebivalstvo pa tudi s pripadniki drugih narodnih manjšin. Poleg tesnega sodelovanja z našimi rojaki in njihovimi društvi v Istri bodo gojili tudi tesne stike z rojaki v matični domovini.
Društvo Ajda, ki bo po registraciji postalo pravno telo in bo lahko razpolagalo s finančnimi sredstvi (en vir financiranja bo tudi članarina), zdaj še nima svojih prostorov in ima sedež na zasebnem naslovu. Predsednica Grgićeva upa, da bodo kmalu na svojem, kot bi dejali. Kljub temu pa nameravajo organizirati tečaj slovenskega jezika, za kar je že sedaj zanimanje. V društvenih sekcijah bodo gojili kulturne in športne aktivnosti in organizirali izlete po Sloveniji. Mogoče bodo kdaj oblikovali pevski zbor ali vsaj pevsko skupino, saj smo nekaj rojakinj slišali in videli prepevati v domačem mešanem zboru Korona. Ravno one so naučile ostale pevke in pevce, da so na koncu, na neformalnem srečanju ob obloženi mizi, zapeli slovensko večno zeleno popevko Dan ljubezni. Kar simbolična pesem za vzdušje, ki je vladalo na srečanju v avli občinske uprave v središču Umaga.
TOMO ŠAJN
